Spomin na borko proti fašizmu in nacizmu, ki ga na slovenski levici zavračajo

Uredništvo
Foto: Twitter
V ponedeljek je na letališču Prilozje pri Metliki sto izraelskih padalcev izvedlo komemorativni skok "Nebeška strela" ob stoti obletnici rojstva judovske padalke, junakinje, pesnice in borke proti nacizmu in fašizmu Hane Seneš.

Seneševa je bila ena od mladih madžarskih Judov, vključenih v britansko vojsko, njihova naloga pa je bila izvajanje obveščevalne dejavnosti za preprečevanje deportacij judovskega prebivalstva v koncentracijska taborišča.

Na svoji misiji v začetku leta 1944 je skupaj s še tremi soborci s padalom skočila na osvobojeno ozemlje v Beli Krajini, kjer je nekaj mesecev ostala z domačini, preden se je peš odpravila na rodno Madžarsko, kjer je bila ujeta in obsojena na smrt. 7. novembra leta 1944 so jo staro 23 let usmrtili. Njen rojstni dan je postal dan slovensko-izraelskega prijateljstva, lik Seneševe pa je, kot lahko beremo na spletni strani vlade RS, postal simbol upora in poguma. Dan prijateljstva med državama je bil namenjen počastitvi skupnega boja proti fašizmu in nacizmu med drugo svetovno vojno.

Ob tej priložnosti je po skoku padalcev potekala slovesnost, na kateri so zbrane nagovorili predsednik republike Borut Pahor, izraelski veleposlanik Eyal Sela ter podžupanja občine Metlika Martina Legan Janžekovič.

https://twitter.com/Slovenskavojska/status/1417038380282617857

Dan slovensko-izraelskega prijateljstva je bil letos obeležen prvič, na pobudo predsednika Pahorja pa od leta 2015 obeležujemo tudi dan slovensko-ameriškega prijateljstva in od leta 2019 slovensko-britanskega prijateljstva. Oba dneva sta posvečena zavezništvu iz druge svetovne vojne, verjetno najbolj znana pa je Slovencem slovesnost pri Ruski kapelici, ki jo mnogi razumejo kot dan slovensko-ruskega prijateljstva.

"Z obeleževanjem dnevov prijateljstva se krepi sodelovanje med državami ter opominja na dolgoletne vezi, prijateljstvo in zavezništvo v najtežjih časih, o čemer se je predsednik Pahor nedavno v telefonskem pogovoru z novoizvoljenim predsednikom Izraela Jicakom Hercogom," o pomenu takšnih tovrstnih spominskih slovesnosti lahko preberemo na strani predsednika republike.

Kljub prijateljski noti pa smo v nekaterih slovenskih medijih zasledili precej negativna čustva do prisotnosti Izraelcev na naših tleh. Matej Simič se v Večeru sprašuje, ali gre za spominski dogodek ali kazanje mišic, Jure Predanič v Delu trdi, da nas je obiskala "izraelska okupacijska vojska" ter da uradno sicer gre za spomin na boj proti okupatorju, v resnici pa "predvsem za kazanje mišic izraelske vojske in proslavljanje njihovega novega zavezništva s Slovenijo in Madžarsko."

A ne le mediji, tudi Zveza združenj borcev za vrednote NOB je v javnem pismu nastopila proti slovesnosti spomina na boj proti fašizmu in nacizmu skupaj z državo Izrael. "Ocenjujemo jo kot neprimerno in nesprejemljivo," so zapisali, predvsem pa jih je zmotila prisotnost madžarskih sil na slovenskih tleh. To je po njihovem še bolj nesprejemljivo kot pa preleti ameriških letal.

https://twitter.com/SpletnaMladina/status/1417756386612613121

"Tak način obeleževanja dneva prijateljstva s tujo državo je po našem prepričanju v nasprotju z načeli in vrednotami, na katerih je utemeljena naša država, z njenim oziroma našim zavzemanjem za mir, pravičnost, človeške individualne in kolektivne pravice, spoštovanje pravice do svobode in samoodločbe slehernega naroda in za spoštovanje mednarodnega prava in jasnih dokumentov OZN," so bili jasni pri ZZB.

Dogodek je ostal bolj ali manj prezrt tudi pri levemu polu politike, saj se njihove stranke niso odzivale z izjavami za javnost, vidni predstavniki pa slovesnosti niso počastili z udeležbo.



https://www.youtube.com/watch?v=by00tusNmKk

 
KOMENTAR: Uredništvo
Se ZZB boji, da bi ji trenutna oblast odvzela monopol nad bojem proti okupatorju?
Ni prav, da dogodki, ki bi morali spominjati na preteklo trpljenje in kovati prihodnja prijateljstva, postajajo bodisi predmet političnih zdrah ali pa v tem oziru ostajajo prezrti. Junaštvo Hane Seneš in njena zavezanost boju za obstanek svojega naroda bi morala predstavljati navdih vsakomur, ne glede na politični predznak, in možno je potegniti mnoge vzporednice med njenim in današnjim časom. A žal se mnogi do spomina nanjo obnašajo zelo selektivno: če nam pride prav, jo bomo uporabili, če pa ne, jo lahko tudi pozabimo. Zanimivo je, da ZZB skrbi domnevni militarizem in posledično strah pred tem, da Slovenija postane bodisi okupirana s strani Madžarov ali pa se postavi na stran "okupatorske" države Izrael. A verjetno jih bolj skrbi dejstvo - če poenostavimo - da jim bo trenutna oblast s svojimi zavezniki na nek način ogrozila monopol nad bojem proti okupatorju, ki si ga je do sedaj lastila le Partija s svojimi sateliti in nasledniki. Proti nacizmu in fašizmu se namreč še zdaleč niso borili le komunisti; do Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo so bili celo zavezniki. Takšne slovesnosti bi morale predstavljati po eni strani priložnost za utrjevanje utemeljenih zavezništev, po drugi strani pa nam dajati možnost za realen vpogled v zgodovino in razčiščenje z nekaterimi dejstvi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Evropski obrat za 180 stopinj – njena kronična neučinkovitost in moralni poraz
  • 05. 03. 2026
Dr. Bogomil Ferfila: Slovenska zunanja politika je nepremišljena
  • 28. 03. 2026
Grozeča SMS sporočila, ruska dobava dronov, spor za novega ajatolo in kako zaustaviti iranske proksije
  • 08. 03. 2026