Sprenevedanje generalne državne tožilke Katarine Bergant glede specializirane državne tožilke Mateje Gončin

Iz pojasnil s Specializiranega državnega tožilstva izhaja, da generalna državna tožilka Katarina Bergant ni govorila resnice, češ da o sodelovanju tožilke Mateje Gončin na konferenci tožilcev lani v Črni gori niso bili obveščeni. Gončinova vodi pregon zoper člane hudodelske združbe znane kot Kavaški klan, v Črni gori pa je imela med drugim pomemben operativni sestanek z državnim tožilcem s tamkajšnjega Specializiranega državnega tožilstva.

Odkar je specializirana državna tožilka Mateja Gončin pred nekaj meseci kazensko ovadila nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića in nekdanje vodstvo Centra za varovanje in zaščito (CVZ) zaradi nepravilnosti v zvezi z njenim varovanjem, jo skušajo na vrhu tožilstva utišati in onemogočiti. Njeno ovadbo glede zatrjevanih nepravilnosti pri varovanju s strani CVZ je posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva zavrgel, predkazenski postopek pa še poteka zoper Jušića, ki mu tožilka očita zlorabo položaja. V delu, v katerem so na tožilstvu njeno ovadbo zavrgli, je sama prevzela pregon. Gre za tožilko, ki vodi pregon v najbolj zahtevnih primerih obravnave nevarnih hudodelskih združb. Trenutno ima v rokah zadevo Kavaški klan, kjer gre za obtožnico za umor Danijela Božića in poskus umora Žarka Tešanovića. Pri delu žal nima podpore s strani generalne državne tožilke Katarine Bergant, še več, slednja glede Gončinove v javnost lansira zavajajoče informacije. Tako so pred dvema tednoma za tednik Reporter v zvezi s službeno potjo Gončinove na konferenco tožilcev v Črni gori lanskega septembra z Vrhovnega državnega tožilstva sporočili, da s to službeno potjo tožilke niso bili seznanjeni. Postavilo se je namreč vprašanje, kako je bilo z varovanjem tožilke v državi, od koder segajo lovke mafijske hobotnice po Balkanu in tudi v Slovenijo. Bergantova je za omenjeni časnik tedaj zatrdila: »Glede na to, da nas o nameri, da odhaja na to pot, ni nihče obvestil, o tem nismo mogli dati mnenja, oziroma ji poti glede na okoliščine nismo mogli odsvetovati.«

Tožilka Gončinova pri delu žal nima podpore s strani generalne državne tožilke Katarine Bergant, še več, slednja glede nje v javnost lansira zavajajoče informacije.

Bergantova je bila seznanjena

Na Specializirano državno tožilstvo (SDT) pod vodstvom Darje Šlibar smo vprašali, ali so pred službenim odhodom Gončinove v Črno goro o tem obvestili Vrhovno državno tožilstvo (VDT). Kakšen je bil odziv VDT? So pot na VDT odsvetovali? Kdo je varoval tožilko v Črni gori? Pravijo, da v tistem času tožilka že več mesecev ni imela osebnega varovanja. Ne iz policije in ne iz CVZ s tem v zvezi niso prejeli nobenih jasnih pojasnil ter odgovorov, čeprav so zanje večkrat zaprosili. Kljub navedenemu so o načrtovani službeni poti obvestili CVZ, tako da so za čas njene službene poti tožilki zagotovili osebno varovanje s strani njihovih varnostnikov. Sledi ključni del odgovora: »Organizator konference, ki je septembra 2024 potekala v Črni gori, je dne 9. 8. 2024 poslal vabilo na Vrhovno državno tožilstvo RS. Vabilo pa so nam iz Vrhovnega državnega tožilstva RS poslali dne 13. 8. 2024. V zvezi z možnostjo za bolj učinkovito delo, ki so nam jo nudili v okviru konference, smo dne 28. 8. 2025 z dopisom še posebej seznanili Vrhovno državno tožilstvo RS. Iz navedenega izhaja, da je bilo Vrhovno državno tožilstvo RS s konferenco v Črni gori seznanjeno, seznanjeno je bilo tudi, da se bomo predstavniki SDT RS konference udeležili.« Po besedah naših virov so bili na VDT seznanjeni, da bo šla v Črno goro tudi specializirana državna tožilka Gončinova. 

SDT:  Vrhovno državno tožilstvo je bilo s konferenco v Črni gori seznanjeno, seznanjeno je bilo tudi, da se bomo predstavniki SDT konference udeležili.

Pomemben operativni sestanek

Šlibarjeva je še zapisala, da se na SDT ukvarjajo z zahtevnim organiziranim, gospodarskim in korupcijskim kriminalom, ki ne pozna državnih meja, tako da je njihovo delo zelo pogosto povezano z mednarodnim sodelovanjem. Gre za sodelovanje v konkretnih zadevah s pristojnimi tujimi organi in za sodelovanje v okviru različnih konferenc, mrež, kontaktnih točk, komisij in podobno, vse pa s ciljem dobrega in učinkovitega mednarodnega sodelovanja v boju proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu. »Odločitev glede udeležbe in odločitev, kdo se bo udeležil posameznega dogodka, je v izključni pristojnosti vodje SDT. V zvezi s tovrstnimi udeležbami ni predvideno pridobivanje soglasja za udeležbo pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS, niti se Vrhovnega državnega tožilstva o udeležbi posebej ne obvešča.«

Kot smo v članku navedli prej, pa so bili o tej udeležbi predstavnikov SDT na konferenci v konkretnem primeru na VDT vseeno obveščeni. Šlo je za eno izmed niza konferenc na temo čezmejnega organiziranega kriminala v regiji Balkan. Zaradi vsebinsko povezane tematike, ki se je na vsaki konferenci dodatno nadgrajevala in povezovala, je bilo smiselno, da so udeleženci vseh konferenc isti državni tožilci, je pojasnila Šlibarjeva. Le na ta način se je dosegla učinkovita razprava, izmenjava izkušenj in izvedba zadolžitev na naslednjih etapah konference. Tudi predstavniki drugih držav so se konferenc udeleževali ves čas v isti sestavi, le delegacije držav so se širile. »Med udeleženci konference iz drugih tujih držav so bili tudi državni tožilci, ki so prav tako imeli zagotovljeno osebno varovanje. Tudi sicer je konferenca in njena organizacija potekala z zagotovljenim zelo visokim varnostnim standardom.« Organizator konference jim je omogočil bilateralne sestanke s predstavniki tujih držav. Državne tožilke iz SDT so imele v okviru navedenega dva sestanka. Neodvisno od tega pa je imela tožilka Mateja Gončin še pomemben operativni sestanek z državnim tožilcem črnogorskega SDT na konkretni zadevi.