Srbija, Azerbajdžan in Armenija – povezovanje preko TRIPP in koridorja Zangezur

Danes sta se v Srbiji sestala srbski predsednik Vučić in azerbajdžanski predsednik Alijev. Gre za zelo pomembno srečanje, kjer so govorili o povezavi kavkaškega bazena z Balkanom, glavno vlogo pa naj bi tu igrale Azerbajdžan, Armenija, Srbija in ZDA.

Pogovori o tej temi potekajo že dlje časa in za Srbijo ter celoten Balkan pomeni ključno povezavo s Trans-kaspijsko transportno potjo. Zanimivo je, da se s Srbijo pogovarjata obe državi, Azerbajdžan in Armenija, ki sta bili še pred kratkim v vojni. Čeprav ima Srbija tesnejše povezave z Azerbajdžanom, kateremu je čestitala ob osvoboditvi ozemelj v zadnji vojni proti Armeniji, pred kratkim pa je na praznovanje osvobojenih ozemelj poslala predstavnike srbske vojske. Omeniti je potrebno še, da Azerbajdžan ne priznava Kosova, Srbija pa je uradno vedno podpirala integriteto azerbajdžanskih ozemelj.

TRIPP in koridor Zangezur

ZDA so zagnale ekonomsko iniciativo Trump Route for International Peace and Prosperity (TRIPP) z Armenijo, kjer imajo ZDA v TRIPP Development Company 74 % lastništvo in odločujoč delež. Ta iniciativa vključuje od investicij v energijo, rudarjenje, tehnologijo in transport s povezavo do azerbajdžanske Avtonomne republike Nakhchivan s povezavo do Trans-kaspijske transportne poti. Armenija je bila sicer ena izmed pobudnic sporazuma, predvsem zaradi izjemnega razočaranja nad Rusijo, ki se je leta 2020 zavezala k varovanju meje med Azerbajdžanom in Armenijo z mirovnimi silami. Ob azerbajdžanskem napadu na obmejna armenska ozemlja leta 2023, ki jih je Azerbajdžan štel kot okupirane že od vojne iz začetka 90. let 20. stoletja, se je ruska vojska hitro umaknila in prisilila Armenijo v predajo vseh spornih ozemelj. Armenija je zato začela iskati nove partnerje, ki jih je našla v ZDA, kajti EU je pred tem že sklenila pogodbo z Azerbajdžanom o dobavi plina. Zato sta zunanji minister Mirzojan in predsednik parlamenta Simonjan zanikala navedbe namestnika ruskega zunanjega ministra Galuzina, da bo zraven sodelovala tudi Rusija. Potrdila sta, da gre izključno za armensko ameriški projekt.

Koridor Zangezur je projekt Azerbajdžana in Armenije pod okriljem ZDA in je neke vrste združitveni projekt, ki naj bi poleg ekonomskih pridobitev pomagal še pri pomiritvi med obema državama, ki sta se znašli v več vojnah. Za Armenijo je to spoznanje sicer bridka realnost, vendar v tem trenutku nima niti sil niti podpore, da bi ozemlja pridobila nazaj. Ameriška iniciativa je zato poizkus, da bi se obe državi pomirili preko skupnega sodelovanja, povečanja transportnih poti ter investicij, kar bi povečalo gospodarsko rast in tako zakopalo pretekle spore. Projekt je namreč izjemno zanimiv, ker jo poveže direktno s Trans-kaspijsko transportno potjo in Turčijo ter odreže Rusijo in Iran. Čeprav nekateri v Armeniji vidijo oba projekta kot zmago azero-turške koalicije, pa ta vseeno prinaša veliko možnost za ekonomsko prosperiteto in trajnejši mir za državljane obeh držav. Azerbajdžan tako dobi dostop do regije Nakhchivan, Armenija pa se otrese dosedanje izolacije.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Aleksandar Vučić (@buducnostsrbijeav)

Ameriški interes

Poleg investicij in morebitnega zaslužka ameriškim podjetjem oba koridorja prinašata tudi nadzor nad regijo. ZDA v tem delu niso močno prisotne, zato obe državi ponujata točko, ki lahko nadzira in upravlja del Trans-kaspijske transportne poti, ki je ena glavnih povezav Kitajske z Evropo. Za ZDA je izjemnega pomena, da ima možnost prekiniti enega glavnih delov nove kitajske Svilene ceste v primeru konflikta med obema velesilama. Z uspešnim sodelovanjem v regiji lahko ZDA prevzamejo pobudo in pridobijo nove zaveznice.

Pomembno je tudi, da omenjena pot zaobide Rusijo in Gruzijo ter je hitrejša kot ruska varianta. Zato je bolj zanimiva tako za EU in Turčijo kot Severno Afriko. Gruzija je danes tesna ruska zaveznica, zato je bilo ključno pridobiti Armenijo v podpis sporazuma, ta pa je pristopila, ker je že davčni in carinski vidik blaga zelo pomemben pri financiranju države. Azerbajdžan pa se je ob tem strinjal, da bo njihov plin in rude potovale preko koridorja TRIPP in tako doprinesle tudi k armenski ekonomiji. Glede na to, da je EU podpisala z azerbajdžanom obsežno pogodbo za dobavo plina, je to morda resen korak k pomiritvi med državama.

EU si ravno tako obeta koristi od hitrejše transportne poti s Kitajsko, kajti obe pomorski poti preko Rdečega morja in Črnega morja sta postali dražji in bolj tvegani zaradi regionalnih vojn. Četudi je Kitajska tesna zaveznica Rusije, je zaupanje do ruske zanesljivosti relativno šibko, zato Kitajska ne nasprotuje alternativni poti preko Kavkaza. Obstaja tudi strateški vidik, severna meja z Iranom, ki jo je Iran od nekdaj štel za varno. ZDA tako dobijo direkten dostop do severne iranske meje, kjer lahko nadzorujejo zemeljski in zračni prostor.

Srečanje ZDA s predstavniki Srbije, Azerbajdžana in Armenije

Azerbajdžanski predsednik Alijev in armenski predsednik vlade Pašinjan sta odprla odnose še pred formalnimi srečanji s predstavniki ZDA, čeprav so ti potekali v ozadju. V Abu Dabiju sta imela pogovore o novem začetku med državama, med drugim pa sta potrdila Koridor Zangezur in TRIPP. Kasneje sta se srečala še z ameriškimi kolegi, s katerimi so potem skupaj naznanili projekt. Pred uradnim srečanjem v Beogradu sta se oba predstavnika srečala še z ameriškim državnim sekretarjem J. D. Vanceom. Vance je bil celo prvi obisk kakšnega visokega ameriškega predstavnika v Armeniji v zadnjih desetletjih, razpravljala pa sta ravno o omenjenih dveh iniciativah.

Dan kasneje, 10. februarja 2026, se je Vance odpravil še v Baku, kjer so potekali enaki razgovori, vključevali pa so še iniciativo s Srbijo, torej povezavo z Balkanom. Potrebno je omeniti, da se je ameriški zunanji minister Rubio srečal z Vučićem že julija in septembra 2025 in kasneje še oktobra v Davosu. Pogovori so potekali o več temah, tudi vključevanju Srbije v procese EU, odmik od ruskega vpliva in nenazadnje sta razpravljala še o transportnih poteh TRIPP in Koridorju Zangezur.

Srbija in njena prihodnost v Evropi

Srbija ima lepo priložnost, da se otrese močnega ruskega vpliva in njenega vazalstva, od katerega je imela bore malo. Zato Srbija odpira nove možnosti, ki bi ji prinesle določeno težo v regiji, povezava z ZDA in obema iniciativama pa ponuja ravno to. Prvotni načrt Trans-kaspijske transportne poti je potekal preko Gruzije in Črnega morja ter potem do Romunije in Bolgarije. Zaradi dolgotrajne vojne v Ukrajini ter kronične ruske nezanesljivosti je azerbajdžansko-armenska pot preko Turčije skozi Bolgarijo in Srbijo izjemna priložnost, ki se ji Beograd ne bo odrekel. S tem si lahko Srbija ekonomsko opomore, zaradi lokacije postane regijsko središče za transport in energente.

S privlačno davčno politiko pa morda še kaj več. Srečanje med Alijevim in Vučićem je danes izjemnega pomena, v prihodnosti pa lahko pričakujemo še obisk Pašinjana in več delegacij iz ZDA. Zato ne čudi, da Srbija vidi Expo 2027 kot odpiranje okna v svet ter spremembo dosedanje smeri. Če pa bosta obe iniciativi uspeli pomiriti napetosti v obeh regijah, balkanski in kaspijski, potem bo prihodnost izjemno zanimiva. Vprašati se moramo le, zakaj Slovenija ni nikoli del večjih projektov.