Stegovanje rok po Možinovih Pričevalcih

Pretresljive izpovedi in temačne podrobnosti polpretekle zgodovine, ki jih s pomočjo očividcev strahot nekdanjega režima že več kot desetletje razkriva zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, očitno marsikomu ostajajo hud trn v peti.

Roza Pavlin Kihler je bila med drugo svetovno vojno partizanka in požrtvovalna bolničarka Cilka v Bolnici Pavla v Trnovskem gozdu. Zaradi lažnih govoric je bila obsojena na smrt, to pa je po naključju slišala in zbežala. Ujeli so jo Nemci in jo poslali v koncentracijsko taborišče. Po vojni so jo po krivici strpali v koncentracijsko taborišče v Šentvidu nad Ljubljano, od koder so ljudi vodili v smrt. Rešil jo je prijatelj. Pozneje so jo ponovno zaprli in obsodili na smrt. Beograd jo je nato pomilostil, a je morala kljub temu več let preživeti v zaporu.

Narodni heroj Janko Premrl Vojko ni padel v spopadu z italijanskim okupatorjem, pač pa ga je pokončala partizanska krogla. Tako je razkril njegov brat Marjan Premrl. Delovanje med ljudmi priljubljenega Janka Premrla je temeljilo na primorskem antifašizmu brez ideoloških primesi, kar pa komunističnim komisarjem, ki so prišli na Primorsko iz Ljubljane, ni bilo všeč.

Jože Černe je z vrstniki februarja 1942 videl umorjenega krojača Žaklja. Pri današnji gostilni Pečarič je videl ustreljenega Antona Martinjaka. Videl in prepoznal je enega od vosovskih morilcev. Partizani so Černetovo kmetijo temeljito oropali, poleg hrane so odpeljali tudi porcelanasto posodo. Umori, prizori nasilja in strah, ki so ga vcepljali zlasti komunisti, so ga kot otroka trajno zaznamovali.

Takšne in še mnoge druge življenjske zgodbe že več kot desetletje odstirajo mračne podrobnosti polpreteklega časa pri nas in tragične, večkrat pretresljive osebne zgodbe prič dogajanja. Oddaja Pričevalci, ki jo s sogovorniki ustvarja zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, je za marsikoga postala redni repertoar, pa čeprav jo na nacionalni televiziji predvajajo v poznih terminih, ob torkih po 23. uri.

Kot nam je povedal Možina, mu ljudje v zvezi s to oddajo stalno pišejo in mu v pogovorih zaupajo, da oddajo redno spremljajo. Tudi med mladimi so takšni, ki mu pravijo, da doslej niso zamudili niti ene. Ne gre sicer za desettisoče, a tistih, ki jo pogledajo, se dotakne. »Mislim, da ljudi opolnomoči,« pravi Možina.

»Blazno jim gre na živce«

Ne gre za vsiljevanje pogledov, pač pa za osebne zgodbe. Pri marsikom se črno-beli svet po besedah zgodovinarja razrahlja. Verjetno je tudi zato že vse od njenih začetkov leta 2014 marsikomu trn v peti. Tudi danes ni drugače, vsaj ko gre za levi del civilne družbe, zlasti borčevsko organizacijo in nekatere medije.

Tednik Mladina je tako pred dnevi objavil besedilo, v katerem praktično ne najde lepe besede za Možinovo udejstvovanje in njegova prizadevanja za razčiščenje tragične preteklosti. Še več, besedilo naslovi kar »Dovolj Pričevalcev«, češ da je oddaja naredila že ogromno škode.

A Možina poudarja: res je ravno nasprotno. »Ogromno dobrega je bilo narejenega in to jim gre blazno na živce,« pojasnjuje. Takšni pozivi sicer niso od včeraj in tudi na TV Slovenija so že lani razmišljali v smeri krnjenja vsebine oziroma ukinitve, a se namera ni uresničila. Tudi danes o tem, da bi se v zvezi z obstojem oddaje karkoli spreminjalo, Možina ne ve ničesar oziroma o čem takšnem ni obveščen.

»Kar objavljam, so zgodovinski viri,« pravi novinar in zgodovinar. V okviru oddaje Pričevalci je trajno zabeležen »velik korpus našega spomina«, pri čemer pa je med njegovimi gosti celo več tistih iz partizanskih kot domobranskih vrst. So pa sogovorniki odprti in povedo, kot je bilo, je pojasnil.

Ne gre za vsiljevanje pogledov, pač pa za osebne zgodbe. Pri marsikom se črno-beli svet po besedah Možine razrahlja.

Prepovedane teme

Prav to nekatere strašno jezi, Zveza borcev za vrednote NOB je po njegovih besedah že dvakrat pripravila peticijo in organizirala celo shod v Kopru. A Pričevalci ostajajo. »Oddaja ima pač preveliko težo in preveč podpornikov, nastaja pa za zanemarljivo ceno,« je pojasnil Možina, ki oddaje praktično snema sam.

Prav s prizadevanji za zgodovinsko resnico v obliki te oddaje, pa z delom komisije za prikrita grobišča in z razkrivanjem dejstev v knjigah, kakršna je Slovenski razkol, Zveza borcev po besedah Možine povezuje tudi slab obisk borčevskih proslav v zadnjem času. »Pametni ljudje nočejo več imeti opravka s tem in se ne postavljajo v prve vrste,« je povedal.

Hudo pa je levo stran politike in civilne družbe menda zabolelo tudi sprejetje resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Možina je pri tem kritičen tudi do tega, da so na TV Slovenija to do neke mere prepoznali kot prepovedano temo. Voditeljice pogovora s predsednikom vlade Robertom Golobom namreč sploh ni zanimalo mnenje premierja o tej temi, čeprav se je prvič zgodilo, da je Evropski parlament za Slovenijo naredil nekaj takega.

Ko resnica moti

Nad delom Možine so se sicer nekateri razburjali, še preden je svoje delo nadgradil z oddajo Pričevalci. Kot se spominja zgodovinar Stane Granda, ki je bil predsednik programskega sveta RTV Slovenija med letoma 2006 in 2010, sta bila Možina in voditeljica Odmevov Rosvita Pesek že tedaj tarči, to pa zato, ker »nista ukalupljena«.

Eden od dokazov je gotovo prav oddaja Pričevalci in po besedah Grande bi bila »strahotna škoda«, če je ne bi bilo. »Gre za pričevanja iz prve roke, ki se dajo tudi preverjati s pomočjo dokumentov,« je pojasnil. A nekatere resnica po besedah Grande moti in hočejo samo eno, ideološko 'resnico', antipluralnost in antidemokratičnost.

S takšnimi namerami nekateri padajo pod raven, ki jo je zagovarjal eden od pomočnikov načelnika slovenske Ozne Mitja Ribičič, ko je dejal, da je treba »s knjigo nad knjigo«, ne pa da ukazujejo molk, je za Domovino pojasnil Granda.

Pojasnila RTV Slovenija, ali oddaja Pričevalci ostaja na zaslonih nacionalne televizije, še pričakujemo.

Najmlajši prejemnik borčevskega dodatka je bil ob koncu druge svetovne vojne star le osem let, najmlajši svojec, ki prejema borčevsko pokojnino, pa danes šteje 44 let.

(D209, 32-33)