Število migrantov se povečuje, Avstrija vztraja pri notranjem mejnem nadzoru. Kaj to pomeni za Slovenijo?

Notranja ministrica Tatjana Bobnar je po eni izmed zadnjih sej vlade poudarila, da Slovenija nasprotuje nadzoru, ki ga na svojih mejah s Slovenijo izvaja Avstrija. Tovrsten nadzor je po njeni oceni nedopusten. Da Avstrija nadzor na notranji meji EU že od leta 2015 izvaja nezakonito, je nedavno razsodilo tudi sodišče Evropske unije, nedavno pa je podobno sodbo izdalo tudi deželno upravno sodišče na avstrijskem Štajerskem.

A dejstvo, da Slovenija takšnemu nadzoru »absolutno nasprotuje« ob novem podaljšanju nadzora za dodatnih šest mesecev nima posebnega učinka, razen dejstva, da bi ob porastu ilegalnih migracij v toplejših mesecih sočasno ob napovedih, da bo Slovenija odstranila ograjo na svoji južni meji, Slovenija lahko postala migrantski žep … Kako bo na to vplival vstop Hrvaške v schengensko območje ter v kakšno smer gredo aktualna prizadevanja evropskih institucij na področju obvladovanja migracij?

Nadzor na notranjih mejah EU v preteklosti nezakonit, a kar nekaj držav ga ohranja

Veliki senat sodišča Evropske unije je že 26. aprila letos razsodil, da je bilo avstrijsko podaljševanje mejnih kontrol na mejah s Slovenijo in Madžarsko (med septembrom 2015 in novembrom 2021) nezakonito. Tudi deželno upravno sodišče na avstrijskem Štajerskem je nedavno ugotovilo, da je bil nadzor na mejah, ki ga je Avstrija v luči migrantske krize izvajala od leta 2017, nezakonit.

A kljub temu je Avstrija zaradi sekundarnih premikov, tveganja v zvezi s teroristi in organiziranim kriminalom ter razmer na zunanjih mejah kontrole tako na meji s Slovenijo kot tudi Madžarsko podaljšala do novembra letos. Avstrija pa v tem med evropskimi državami nikakor ni osamljena. Za podoben ukrep so se namreč odločile še Francija, ki je nadzor na notranjih mejah podaljšala do konca oktobra letošnjega leta, ter Danska, Nemčija, Norveška in Švedska, ki so nadzor podaljšale do konca novembra. Francija je sicer še edina schengenska država, ki še naprej vzdržuje tudi mejni nadzor zaradi covida-19.

Uvedba začasne mejne kontrole na državnih mejah je sicer dopustna, kadar obstaja resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti države. Kljub temu pa tak ukrep po oceni Sodišča EU skupaj z vsemi morebitnimi podaljšanji ne sme presegati obdobja šestih mesecev. Po mnenju Sodišča lahko države članice ponovno uvedejo nadzor meje po šestih mesecih, vendar ne iz istega razloga kot prejšnjih šest mesecev, pri čemer naj bi bilo polletno obdobje dovolj, da bi država članica pripravila učinkovitejša sredstva za preprečevanje grožnje, zaradi katere je uvedla nadzor. Države, ki ohranjajo nadzor na notranjih mejah, kot razlog navajajo predvsem teroristične grožnje, grožnje organiziranega kriminala in pomanjkljivosti pri nadzoru na zunanjih mejah EU, Avstrija pa nevarnost tihotapljenja orožja iz Ukrajine.

Na balkanski migracijski poti v prvih petih mesecih letos trikrat več nezakonitih prehodov meja kot v enakem obdobju lani

Da te pomanjkljivosti nedvomno obstajajo kaže tudi podatek, da narašča število ilegalnih migrantov, ki prihajajo v Evropo po Balkanski poti – torej tudi čez Slovenijo.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1536608602819117066

Porast beleži tudi slovenska policija. Kot je razvidno iz policijske statistike, je bilo od 1. januarja do 30. aprila letos obravnavanih 3.107 nezakonitih prehodov državne meje. V lanskem enakem obdobju so policisti obravnavali 1.671 nezakonitih prehodov. Število nezakonitih prehodov je tako večje za 85,9 odstotka. Med prišleki je največ državljanov Afganistana. Število prošenj za mednarodno zaščito se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za petkrat. Skupaj jih je bilo 2740. Prvič do zdaj se je med deseterico držav, od koder je prišlo največ nezakonitih prebežnikov, znašla Kuba, od koder lani v tem času niso zaznali niti enega prebežnika, letos pa že 152.

Se bo odstranitev ograje na južni meji pokrila s hrvaškim vstopom v schengen?

Nova slovenska vlada je že ob svojem nastopu napovedala, da namerava odstraniti ograjo na slovenski južni meji, saj da je ta neučinkovita in ne prispeva k zajezitvi migrantskih tokov. Njeno odstranitev je večkrat zahtevala tudi Hrvaška. A ker slednja ni izvajala zadostnega nadzora na svojih mejah in so nezakoniti migranti v veliki meri nemoteno prehajali Hrvaško, Slovenija pa bi se ob poostrenem nadzoru in kontrolah na notranjih mejah Avstrije in Nemčije lahko soočila z velikim številom zavrnjenih nezakonitih migrantov, poleg tega pa je z množičnim pritiskom migrantov grozila tudi Turčija, je Slovenija dotlej od leta 2015 ograjo ohranjala.

A kot se nakazuje, se bo odstranitev ograj na južni meji sedaj lepo pokrila z vstopom Hrvaške v schenensko območje, s čimer bodo ograje v vsakem primeru postale brezpredmetne, ker bo slovenska meja s Hrvaško notranja schengenska meja. Hrvaška naj bi v schengen vstopila do konca leta – kar je tudi napovedani rok Golobove vlade za odstranitev ograje na južni meji – po nekaterih scenarijih pa bi se vstop lahko zgodil tudi že prej.

Zaenkrat nič ne kaže na liberalnejšo migrantsko politiko

A dejstvo ostaja, da bi ob sočasnem padcu ograj na južni meji brez okrepljenega nadzora zunanje meje schengenskega območja, povečanem pritisku nezakonitih migracij in ohranitvi kontrol na mejah Avstrije in Nemčije, Slovenija lahko postala t.i. migrantski žep oz. najbolj severna država, do katere bi migranti po balkanski poti lahko dospeli. Kljub drugačnim prizadevanjem nekaterih nevladnih organizacij, ki so pred volitvami vladi predale svoje zahteve ter tudi nekaj predvolilnim obljubam pa nova vlada zaenkrat ni posebej naklonjena močno povečanemu sprejemanju migrantov.

Med drugim slovensko notranje ministrstvo prav te dni z avstrijskimi kolegi organizira konferenco o pomenu vračanja migrantov, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite, Slovenije pa tudi ni bilo med številnimi članicami EU, ki so podprle prostovoljni solidarnostni mehanizem francoskega predsedstva EU, ki želi države EU spodbuditi, da sprejmejo prosilce za azil iz držav na obalah Sredozemlja ali ponudijo finančno podporo oz. druge podporne ukrepe. Po navedbah nove vlade naj bi migracije nadzorovali na druge načine, a natančne podobnosti teh načrtov še niso znane.

Kaj prinaša posodobljena baza Eurodac in uredba o pregledu?

Države članice so se sicer včeraj strinjale tudi, da bodo začele pogajanja z Evropskim parlamentom o dveh ključnih orodjih za upravljanje migracij: revidirani bazi podatkov Eurodac in uredbi o pregledu.

Namen uredbe Eurodac je posodobiti zbirko podatkov o prosilcih za azil in nezakonitih migrantih za boljše upravljanje prošenj in boj proti nezakonitim migracijam. Poleg tega bo baza podatkov Eurodac lahko bolje spremljala gibanje ljudi, ki so vstopili in nezakonito bivajo v EU ter so se preselili iz ene države članice v drugo, ter s tem nakazovala prenos odgovornosti med državami članicami, tudi v primerih premestitve.

Uredba o pregledu uvaja pregled pred vstopom v EU, ki naj bi se uporabljal za vse državljane nečlanic EU na zunanji meji ter prispeval k temu, da bi se hitro preverili identiteta, zdravje in varnostna tveganja ob vstopu v Unijo, prišleki pa bi bili hitreje napoteni v nadaljnje postopke.