Strokovni zdrsi na TV Slovenija, o katerih bi se dejansko morali pogovarjati

Rok Čakš
Voditelja Dnevnika Saša Krajnca so konec oddaje v studio prišli podpreti sodelavci (zajem slike TV Slovenija)
»Je pa Krajnc opozoril, da je delo na TVS zadnje čase težko. Poleg pomanjkanja kadrov je navedel tudi "vedno več zahtev nadrejenih po pojasnjevanju, zakaj smo v oddaji nekaj rekli ali nečesa nismo rekli".«

Tako so v Večeru zapisali stališče voditelja TV Dnevnika, Saše Krajnca, za katerega je, skupaj z urednico te oddaje, Vesno Pfeiffer, novi direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija predlagal, da se ga premesti na drugo delovno mesto, kjer bo kos dodeljenim nalogam. 

Krajnca in Pfeifferjevo so "brezpogojno podprli" v aktivu novinarjev informativnega programa, podporo jima je izrazil tudi aktiv novinarjev Radia Slovenija, v Društvu novinarjev Slovenije pa so celo zahtevali odstop, oz. razrešitev direktorja TV SLO. 

Urbanija je "premestitev" sicer predlagal na podlagi v Sloveniji še nikdar videne poteze voditelja Krajnca, ki se je od prispevka v TV Dnevniku distanciral s stavkom v napovedniku, da ga objavljajo po izrecnem navodilu odgovorne urednice Jadranke Rebernik. Ob boku bitk, ki ga del zaposlenih na RTV bije z novim vodstvom, kljub temu ostaja neobravnavano vprašanje dejanske kvalitete novinarskih izdelkov v osrednjih informativnih oddajah nacionalne radiotelevizije.

Natančneje, s tem so se svoj čas ukvarjali v Uradu vlade RS za komuniciranje, kar smo kritizirali tudi na Domovini, ne vsebinsko, temveč v smislu tega, da to ni njihova naloga in zato ne bo imelo pravega učinka. A kritika odpira nadaljnje vprašanje: čigava pa je, oziroma bi morala biti?

Zagotovo je to delo in naloga tistih, ki so novinarskim ekipam nadrejeni znotraj hiše. Ker gre za javni medij z obveznim financiranjem vseh odjemalcev interneta in električne energije v Sloveniji, pa je navsezadnje to naloga tudi drugih medijev. 

Na Domovini smo tu in tam kakšno takšno analizo že naredili. A materiala zanje je ob rednem spremljanju toliko, da bi za to morali angažirati celo novinarsko ekipo. 

Zato tokrat za ponazoritev izpostavljamo zgolj tri primere iz osrednjega TV Dnevnika nacionalke v tem tednu. 

1. Brezplačno kosilo za vse



 

V ponedeljek je inštitut 8. marec na novinarski konferenci predstavil idejo o brezplačnih kosilih za vse šoloobvezne otroke. O tem je poročal tudi TV Dnevnik v zgornjem prispevku. Saša Krajnc je povedal, da se v inštitutu zavzemajo, da bi staršem pomagali pri "največjem strošku, ki ga imajo pri šolanju otrok", šolsko prehrano. Zagnali so kampanjo ter vložili dva nova zakona, ki bi "omogočila brezplačno kosilo za vse osnovnošolce".

V prispevku nato pokažejo članico inštituta, ki govori o svoji izkušnji življenja v socialno šibki družini in ki še pove, da bi brezplačna osnovna šola morala biti pravica vseh otrok, v kar spada tudi topel obrok. S tem se prispevek tudi konča.

Verodostojnemu novinarskemu prispevku, ki bi bil več kot zgolj propaganda za aktivnost inštituta 8. marec (da vprašanja o nesorazmerni medijski pozornosti relativno majhni nevladni organizaciji izmed vseh 27.577, kolikor jih imamo v Sloveniji, ne odpiramo), manjka še nekaj za kontekst pomembnih informacij, v napovedniku pa je tudi ena napačna.

Prva manjkajoča je, da imajo osnovnošolci iz socialno šibkih okolij (ne samo staršev iz prvega, temveč tudi iz drugega in tretjega dohodninskega razreda) brezplačno šolsko kosilo že na voljo. Predlog Inštituta 8. marec se torej nanaša na otroke iz bolje situiranih družin, ne pa socialno šibke, na kar napeljuje posnetek predstavnice Inštituta 8. marec, predvajane v TV Dnevniku.

Druga za kontekst pomembna manjkajoča informacija je, da je brezplačno kosilo za vse osnovnošolce v Sloveniji že bilo uvedeno, in sicer v času 1. Janševe vlade, v času vladavine SD-ja pa ukinjeno. SDS je predlog za to ponovno vložil v tem mandatu, a ga je Golobova večina zavrnila, z argumentom "tehnično neustreznega" pa so ga odpravili tudi v Inštitutu 8. marec.

Tretja manjkajoča informacija so finančne posledice za proračun: te mora predvideti vsak vložen zakon. Morda je problem v tem, da Inštitut 8. marec v resnici ni v parlament vložil zakonov, kot je Krajnc napačno dejal v napovedi, saj mora za to, da zakona vloži v proceduro, najprej zbrati 5.000 podpisov volivcev. Te pa šele nameravajo zbirati. V vsakem primeru je informacija o finančnih posledicah bistvena, a o tem Inštituta 8. marec ni povprašal noben na novinarski konferenci prisoten novinar.

Četrta manjkajoča informacija, če bi želeli še nekoliko razširiti prispevek, je, kaj o tem menijo ravnatelji osnovnih šol - o morebitnih dobrih in slabih izkušnjah priprave hrane za prav vse osnovnošolce. Znano je denimo, da je predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol, Gregor Pečan, do takšnega predloga iz praktičnih izkušenj precej kritičen.


2. Upokojenci so proti, zakon o digitalnih bonih za starejše je diskriminatoren



 

"Zveza društev upokojencev (ZDUS) podpira zahtevo vlade, da se začasno ustavijo vsi računalniški tečaji, ki bi jih omogočili digitalni boni," napove voditeljica sredinega TV Dnevnika. Zakon je diskriminatoren, saj se za usposabljanje niso mogli prijaviti vsi, ki bi ga dejansko potrebovali, še doda o stališču ZDUS-a.

V sledečem prispevku, ki ga sicer zgoraj nismo dodali (na vpogled je v arhivu MMC), Erika Pečnik Ladika poroča, da je "država ponudila 5.000 mest za izobraževanje, ljudi, ki so zanj upravičeni, pa je skoraj 750 tisoč. Ni čudnega torej, da so se zanje skoraj stepli," ugotovi.

V nadaljevanju predstavi nova stališča ZDUS-a, zakaj obstoječemu zakonu zdaj nasprotujejo, oz. so za spremembe, "da bo to za vse enako". Vključi tudi stališče Slovenskega regionalno razvojnega sklada in predstavnika Službe za digitalno preobrazbo.

Za verodostojen novinarski prispevek manjka vsaj troje.

Najprej bistvena informacija, da je prejšnja ekipa Službe vlade RS za digitalno preobrazbo ob 5.000 izobraževanjih ter pripadajočih bonih za leto 2023 predvidevala še skoraj 100 tisoč mest in bonov v ta namen ter za to zagotovila sredstva. Bi se upokojenci tudi "skoraj stepli" za ta mesta, če bi vedeli, da bodo (kot je bilo pred napovedano spremembo zakona predvideno) množično na voljo tudi naslednje leto?

Druga manjkajoča bistvena informacija je, da je Zveza društev upokojencev zakon ob njegovem sprejemanju podprla, premislili pa so si šele naknadno, torej zdaj, ko tečaje zaustavlja aktualna vlada.

Tretja manjkajoča stvar je mnenje oz. izjava prejšnjega ministra za digitalno preobrazbo, Marka Borisa Andrijaniča, ki bi najbrž opozoril na zgornje manjkajoče informacije, če so jih izpustili že novinarji sami.

Ob vsem manjkajočem se je težko znebiti občutka, da gre še za enega v smeri prispevkov, ki sedanji vladi omogoča na elegantnejši način odrezati projekt prejšnje, ne zato, ker ne bi bil izvedljiv, temveč, ker so se pač tako odločili.


3. "Pred nastopom Golobove vlade 300-odstotno povečanje zaposlovanja za nedoločen čas"



 

"Dober dan. Daleč največ kabinetnih zaposlitev za določen čas je prišlo v redno zaposlitev za določen ali nedoločen čas v zadnjih mesecih vlade Janeza Janše," je včerajšnji dnevnik dramatično začela voditeljica Katarina Golob Veselič. Povedala je, da je tako pokazal pregled zadnjih dveh let in pol, ki ga je pripravila ta vlada.

Prispevek je pripravil Matej Luzar.

Da bi bil prispevek v TV Dnevniku več kot zgolj nekritična promocija politične propagandne akcije aktualne proti prejšnji vladi, mu manjka sledeče:

Opozorilo, da je primerjava vsaj nepopolna, če ne zavajajoča in neprimerna, ker ne primerja koncev mandatov serije vlad, kot je to spodaj tvitnil urednik tednika Domovina, Tino Mamić:

https://twitter.com/MHacek/status/1563086452027957253

Nato, Luzar v prispevku operira večinoma z odstotki: v zadnjem četrtletju je bilo prehodov za 115 % več kot v drugih četrtletjih, kar podpre z mnenjem ministrice, da so kritiki imeli torej upravičene razloge, da so analizo vnaprej kritizirali, ker so oni to kadrovali. Tu sicer doda, da je bilo analizirano obdobje bolj kratko in da bi ga za tehtno analizo morali podaljšati.

Na MMC so šli celo dlje in v naslovu objavili citat ministrice, da se je pred nastopom Golobove vlade zgodilo 300-odstotno povečanje zaposlovanja za nedoločen čas. A vsaj v prispevku navedejo absolutne številke, torej da se je število zaposlenih v času od 1.1. 2020 do 1.6. 2022 v državni upravi povečalo za 512, od tega 231 v policiji in vojski, v preostalih organih državne uprave pa 281.

Česar Luzar in tudi zgornji prispevek na MMC ne povesta, je, da gre za 79 prezaposlitev v državni upravi iz 281 kabinetnih zaposlitev, oz. 32,5 % (MMC mimogrede navede zgolj ta odstotek). 300 % povečanje zaposlitev glede na prejšnje se pač sliši mnogo udarnejše, kot da gre za prezaposlitev 17 ljudi v zadnjem četrtletju.


Slednje denimo navede Metka Majer v oddaji 24 ur konkurenčne televizije POP TV, in še z nekaterimi drugimi navedbami pokaže, kaj je celovito, po novinarskih standardih, pripravljen prispevek:

Napove tudi, da so zaprosili za podatke za čas celotne Šarčeve vlade, in jih še čakajo. Nakazana je torej vsaj volja, da se objektivno primerja primerljivo.

In medtem, ko je bilo poročilo Majerjeve o prezaposlitvah del širšega prispevka kot 4. novica v oddaji 24 ur, so na nacionalki TV Dnevnik začeli z uradno vladno analizo:

 

Udarna napoved: "Največ kabinetno zaposlenih za določen čas je dobilo redno zaposlitev v zadnjih mesecih vlade Janeza Janše" površnemu gledalcu asociira, kot da se to nanaša na pregled zaposlovanj v vseh vladah.

In druga podrobnost: prva napoved ima trditev, brez mnenja druge strani, druga napoved, da SDS meni, da so številni projekti kulturnih zavodov financirani netransparentno, pa ima že v napovedniku relativizacijo z odgovorom ministrice za kulturo.

Luzar se sicer v prispevku sklicuje, da vršilka dolžnosti generalne sekretarke prejšnje vlade zadeve ni želela komentirati, s čemer pa se je očitno zadovoljil in drugega mnenja ni iskal, recimo pri prejšnjemu predsedniku vlade niti pri predsedniku ali ministrih ostalih takratnih koalicijskih strank. Oz. če je to storil, tega v prispevku ni omenil.

Gre sicer za vzorec zelo značilen za informativne oddaje na RTV pod to vlado glede na tiste pod prejšnjo, desnosredinsko: prej so ob poročanju o vladnem početju in projektih nemudoma poiskali mnenje predstavnikov vseh štirih takratnih opozicijskih strank (Levice, SD-ja, LMŠ-ja in SAB-a), zdaj pa je stališč opozicije v osrednjih informativnih oddajah, sploh kot reakcijo na projekte sedanje vlade ali kritiko njihovih lastnih, komajda za vzorec.

Če bo slednje ostalo tako očitno tudi v naslednjih mesecih, bomo na Domovini tudi to opažanje podprli z zelo konkretno analizo.



KOMENTAR: Rok Čakš
Zakaj so torej nekaj rekli in nekaj zamolčali?
V spopadu med "starimi" in "novimi" silami na RTV Slovenija, ki v resnici ni konflikt okrog profesionalnih standardov, vizije in razvoja RTV, temveč kdo bo na nacionalki imel, oziroma ohranil glavno besedo, moč in vpliv, je pomembnejše vse drugo od tistega, okrog česa bi se v resnici morala kresati mnenja. In to je: koliko je informativni program dejansko profesionalen in politično nepristranski, ter kaj se glede tega da izboljšati - tako z obstoječimi kadri kot okrepitvami od drugod, kjer je za to potreba. Večina obstoječe ekipe, ki je, to bi morali biti pripravljeni priznati kadarkoli, pretežno svetovnonazorsko levo usmerjena, kar nedvomno vpliva tudi na program (izbor tem, poudarke v prispevkih, zamolčane informacije itd.), ni pripravljena prisluhniti nobeni, tudi ne vsebinski kritiki. Ob vsaki se počuti ogroženo in jo odbija s sklicevanjem na "avtonomnost in neodvisnost". To onemogoča tudi razpravo, ali je to, "zakaj so v oddaji nekaj rekli in česa niso rekli," če parafraziramo Krajnca, posledica napak oz. nestrokovnosti, ali pa namerne pristranskosti v prid eni politični, oziroma ideološki opciji. Sedanje vodstvo pa se teh problemov loteva s sekiro namesto skalpelom, pri čemer hote ali ne udari tudi po marsičem, kar na TV SLO funkcionira, je narejeno dobro, kakovostno.  Mogoče sedanje vodstvo druge možnosti, glede na sovražni odpor, ki ga je deležno, niti ne vidi. Ampak dejstvo je, da celotna situacija ne prispeva k dvigu kvalitete končnega produkta, ki jo gledalci od javnega medija z 2.200 zaposlenimi upravičeno pričakujemo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Je vodstvo RTV lagalo? Ustvarjalci Tarče so razkrili vzrok cenzure
  • 12. 02. 2026
Po škandalozni cenzuri ZNP zahteva odstop vodstva TV Slovenija, v DNS zaskrbljeni
  • 13. 02. 2026
Vodstvo RTV zanika vmešavanje v delo novinarjev Tarče, ki so pri Poloni Fijavž izgubili zaupanje
  • 13. 02. 2026