Štukljev Sviz rešuje referendumsko pobudo: kje se konča poslanstvo sindikata in začne politični aktivizem?

Foto: Bor Slana/STA
POSLUŠAJ ČLANEK

Zadrego pobudnikov referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jim zbiranje podpisov ne gre najbolje od rok, očitno pomagajo reševati tudi nekateri sindikati. V junijski številki e-novic šolskega sindikata namreč lahko beremo poziv članstvu k oddaji podpisa pod pobudo. Prav tako nekateri poročajo, da se je propagandni material v podporo referendumu znašel tudi na nekaterih upravnih enotah, kjer sicer zbirajo podpise.

Predpisi sindikatom sicer ne preprečujejo sodelovanja v referendumskih kampanjah. A če je njihova prvotna naloga zastopanje ekonomskih, socialnih in delovnopravnih interesov svojih članov, je na dlani, da to z novo zakonodajo o parlamentarni preiskavi nima dosti skupnega. Če sploh kaj.

Zaledje trde levice

Junijska izdaja elektronskih novic Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije med drugim prinaša prispevek o novoizvoljenih sindikalnih zaupnicah in zaupnikih, čestitke novoizvoljenima pristojnima ministroma, vsebine iz majske okrožnice šolskega ministrstva in prispevek o srečanju upokojenih članic in članov sindikata.

Med vsebinami pa so tudi takšne, ki imajo z nalogami sindikata bolj malo skupnega in ki bolj spominjajo na politikantsko propagando kot na tisto, kar naj bi bila njihova naloga, sindikat pa se iz varuha delavskih pravic spreminja v zaledje trde levice.

Aktivističen zapis

V nadaljevanju namreč beremo aktivističen zapis, da gre »pri spremembah zakona o parlamentarni preiskavi za poseg v pomembne pravne in demokratične varovalke, ki posameznika varujejo pred zlorabo oblasti« in da je zato po njihovem mnenju »nujno omogočiti, da o tem odločajo državljanke in državljani«. Zato pozivajo članstvo, naj oddajo podpis pod pobudo za referendum.

Pobudnikom referenduma je po prvih dveh tednih zbiranja podpisov v zadnjih dneh zmanjkalo zaleta. Po zadnjih podatkih so sicer zbrali nekaj čez 30.000 podpisov, a do 40.000 je še dolga pot, sploh ob tempu zadnjih dni, ko jim jih glede na števec, ki ga sproti posodabljajo na spletu, uspe zbrati le nekaj čez 500 na dan.

Izsek dopisa sindikata SVIZ, junij 2026. Vir: X, @Makalonca1

Štrukelj se čuti poklicanega

Sviz in njegov glavni tajnik Branimir Štrukelj, ki se je aktiviral že ob zbiranju podpisov pod referendumsko pobudo o interventnem zakonu, se očitno čutita poklicanega prispevati k zbiranju preostalih potrebnih podpisov. A takšna dejavnost gotovo ne sodi med primarne naloge in pristojnosti sindikatov.

Sviz in njegov glavni tajnik Branimir Štrukelj se očitno čutita poklicanega prispevati k zbiranju preostalih potrebnih podpisov. 

Delovanje sindikatov med drugim predpisujejo ustava, ki določa svobodno ustanavljanje sindikatov in včlanjevanje vanje, in več zakonov, med njimi zakon o reprezentativnosti sindikatov in zakon o delovnih razmerjih. Prvi določa pogoje za reprezentativnost sindikatov in njihove pravice, drugi pa pravice sindikatov pri delodajalcu ter obveznosti delodajalca do sindikata. Poleg tega določene pravice reprezentativnih sindikatov urejajo še specialni zakoni, med njimi tudi Zakon o delovnih razmerjih, zakon o javnih uslužbencih in zakon o sistemu plač v javnem sektorju.

Politikantstvo

Zakonodaja sindikatom sicer ne prepoveduje, da podpirajo določene referendume ali jim nasprotujejo. Ko gre za Sviz, je tudi v prvem členu njihovega statuta navedeno, da se bodo samostojno opredeljevali do družbenega dogajanja v državi in v svetu. Če želijo organizirano voditi referendumsko kampanjo, zanje veljajo enaka pravila kot za druge organizatorje kampanje. Lahko torej javno nasprotujejo določenemu zakonu, organizirajo shode in pozivajo člane h glasovanju. Tako je povsem v skladu s zakonodajo, če denimo vodijo kampanjo za spremembo pokojninske zakonodaje ali proti spremembam zakona o delovnih razmerjih.

A vodenje kampanje glede vprašanja, ki ni povezano z delovnimi, socialnimi in ekonomski interesi zaposlenih, ne sodi med osnovne naloge sindikata. Če se ukvarja z zakonom o parlamentarni preiskavi, ustavnimi spremembami ali zunanjepolitičnimi temami, v izhodišču ne gre več za zastopanje delavskih pravic, pač pa za vključevanje v politični spopad oziroma politikantstvo. To pa v primeru Sviza, ki naj bi zastopal interese šolnikov, odpira vsaj vprašanje, ali prejeto članarino dejansko uporablja namensko.

A vodenje kampanje glede vprašanja, ki ni povezano z delovnimi, socialnimi in ekonomski interesi zaposlenih, ne sodi med osnovne naloge sindikata.

Propaganda tudi na Upravni enoti Maribor

Vprašanje zastopanja interesov prebivalstva bi lahko sicer odprli tudi ob sporočilih, ki so v teh dneh zaokrožila po spletu in iz katerih je razvidno, da kampanjo zbiranja podpisov očitno vodijo tudi nekateri uslužbenci upravnih enot. »Na UE Maribor si lahko politično propagandni material z lažnivo vsebino ogledate kar pri njih,« je na X zapisal nekdanji minister Matej Lahovnik.

Propagandni material v podporo referendumu o parlamentarni preiskavi na Upravni enoti Maribor. Vir: X, Matej Lahovnik.

Pisali smo že, da novela zakona o parlamentarni preiskavi prinaša spremembe, ki bi pripomogle k večji učinkovitosti delovanja parlamentarnih preiskovalnih komisij. Omejuje namreč predhodno ustavno presojo, ki jo odslej lahko zahtevata le Sodni svet ali generalni državni tožilec. Doslej je bil krog upravičencev širši, ustavno presojo je lahko vložila tudi skupina poslank in poslancev, kar je omogočilo tudi številne blokade njihovega delovanja.

Parlamentarne preiskovalne komisije imajo resda širše pristojnosti od ostalih delovnih teles v državnem zboru. A zloraba teh pristojnosti je v večji meri povezana z njenimi člani kot pa z zakonodajo, ki teh pristojnosti v novem zakonu ne spreminja. Iz primera delovanja preiskovalne komisije, ki jo je v minulem mandatu vodila poslanka Svobode Tamara Vonta, pa gre upravičeno sklepati, da nasprotniki zakona koalicijskim predlagateljem očitajo natančno tisto, česar so se v preteklosti s pridom posluževali sami.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike