Švedska gre od države z najbolj liberalno azilno politiko v Evropi z novim zakonom v smer vzhodnoevropskih držav

Medtem ko se je v zadnjih dveh desetletjih v skoraj celotni Evropi število usodnih strelov bodisi zmanjšalo, bodisi se ni povečalo, pa je na Švedskem povečanje zelo očitno. Poročilo Državnega sveta za preprečevanje kriminala, objavljeno prejšnji teden, je tako v državi spodbudilo tudi politično razpravo o tem, kaj storiti proti nasilju tolp, ki bo gotovo tudi ena izmed tem volitev prihodnje leto. Poročilo na 132 straneh primerja 22 evropskih držav. Če je bila Švedska v začetku stoletja po številu smrtonosnih strelov na dnu seznama in je število teh zločinov v drugih državah upadalo, pa na Švedskem raste vse hitreje.  

V državi trenutno kot žrtve strelnega orožja vsako leto umrejo štiri osebe na milijon prebivalcev, medtem ko je evropsko povprečje 1,6. Samo v zadnjem letu je bilo na Švedskem ustreljenih 48 ljudi. Tudi Švedska sedaj ploščo obrača v smer zaostrovanja azilne politike, ki bo po novem strožja tudi od nemške.

Organiziran kriminal, tolpe, nezaupanje v policijo, pa tudi priseljevanje

Glede na poročilo je približno 80 odstotkov streljanja v kraljevini povezanih z organiziranim kriminalom. Kot možne razloge za povečanje pa poročilo navaja trgovino z mamili, konflikte med tolpami in nizko stopnjo zaupanja v policijo v socialno šibkejših stanovanjskih predelih.

Poročilo ne omenja razlogov priseljevanja ali (ne)integracije, ki jo kot razlog med drugim vidi švedska opozicija. Ta rdeče-zeleni vladi očita »predajo«, poleg boljše opreme za policijo in strožjih kazni pa pozivajo tudi k strožji priseljenski politiki.

Socialdemokrati spoznali, da je množično priseljevanje brez uspešne integracije povezano z rastjo kriminala

Premik se je sedaj zgodil še na ravni politike. Če je imela Švedska leta najbolj liberalno azilno politiko v Evropi, največ priseljencev in velike težave z integracijo, pa se v državi sedaj na mizi predlog, ki bi prinesel zgodovinski preobrat – poostritev azilne zakonodaje. Prav tako je Švedska zavrnila prostovoljni sprejem beguncev iz grškega taborišča Moria lansko leto ter se postavila na stran vzhodnoevropskih držav.

Socialdemokratski premier Stefan Löfven je težave s kriminalom in neintegracijo poskušal nasloviti z reformami, lani pa je kljub poprejšnjemu zanikanju te povezave v njegovi stranki visoko število priseljencev povezal s povečanim deležem kriminala ter opozoril, da velik obseg priseljevanja otežuje integracijo, kar vodi do socialnih napetosti.

Priseljevanju močno naklonjena država je po zadnjem migrantskem valu zategnila ročno

Nobena evropska država v svoji zgodovini ni sprejela več prosilcev za azil na prebivalca kot Švedska, ki je imela desetletja najbolj liberalno priseljensko politiko v Evropi, ki je temeljila na letih gospodarskega razcveta.

Država je že od šestdesetih let prejšnjega stoletja privabljala delavce iz drugih evropskih držav. Za razliko od Nemčije, kjer bi "gastarbajterji" nekoč zapustili državo, je Švedska želela ljudi obdržati dolgoročno, jih vključiti v družbo in jim dati državljanstvo, kar se je tudi zgodilo. A tudi ko se je gospodarska rast ustavila, so ljudje še vedno prihajali, kasneje tudi iz drugih regij sveta. Neomejeno pravico do bivanja do leta 1984 prejeli tudi begunci. Kasneje je država sprejela tudi begunce iz balkanskih vojn in jim ponudila visok življenjski standard in službe. Že leta 2010 je bilo glede na število prebivalcev na Švedskem trikrat več prosilcev za azil kot v Nemčiji.

Potem pa je prišlo leto 2015. Švedska je na mejah zavračala tiste begunce in migrante, ki so prišli brez osebne izkaznice, vlada pa je prvič odpravila neomejeno pravico do bivanja beguncev, ki so odtlej v državi lahko ostali pet let. A ostali tudi po tem. Država se odtlej sooča s težavami z integracijo, v predmestjih največjih mest kot so Stockholm, Göteborg in Malmö pa so zrasli vzporedni svetovi, v katerih sta kriminal in brezposelnost med migranti višja kot med splošno populacijo. Med mamilarskimi tolpami prihaja do streljanja in bombardiranja. Nemiri so postali stalnica.

Nov azilni zakon z odločnim zaostrovanjem pogojev za neomejeno bivanje

Po novem zakonu, ki bi lahko začel veljati julija, bi bila neomejena pravica do bivanja za begunce praktično ukinjena. Begunci bi lahko na Švedskem (kot sedaj velja v Nemčiji) ostali tri leta, subsidiarna zaščita pa bi trajala 13 mesecev. Po tem roku bi dovoljenje za stalno prebivanje lahko dobile samo osebe, ki bi lahko preskrbele sebe in svoje družine, dovolj obvladale švedski jezik.

A švedska koalicija v resnici nima veliko izbire. Zaradi družbenih sprememb, ki so posledica migracij, se namreč v državi krepi podpora (skrajno) desnim strankam, ki opozarjajo na pasti politike odprtih meja in pozivajo k spremembam. Ob volitvah prihodnje leto so tako na desno obrnili tudi socialndemokrati.

V poostritev azilne zakonodaje tudi Danska