Kako odprta so vrata EU nezakonitim migrantom

Potem ko je število nedovoljenih prehodov slovenske meje po letu 2015 znova opazno naraslo leta 2023, njihovo število zdaj spet upada, a to ne pomeni, da težave na tem področju ne obstajajo. Pregledali smo številke in preverili, kako odprta so vrata EU državljanom tretjih držav.

Slovenska policija je letos po uradnih podatkih, ki jih mesečno objavlja na svoji spletni strani, do 30. novembra obravnavala 25.580 nedovoljenih vstopov v državo. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Afganistana, Egipta in Bangladeša, sledijo pa Turčija, Maroko, Pakistan in Sirija. V enakem obdobju lani je bilo obravnavanih 44.355 nezakonitih vstopov v državo, do konca leta, torej vključno z decembrom 2024, pa jih je bilo obravnavanih 46.192. Policija v poročilu navaja, da je bilo do konca letošnjega novembra izraženih 23.064 namer podaje prošenj za mednarodno zaščito oziroma azil, med katerimi prednjačijo prebivalci Afganistana. Vendar pa se je število v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo evidentiranih 42.698 namer, skoraj prepolovilo.

Potem ko je Evropska unija leta 2015 migrantom na stežaj odprla svoja vrata, je policija istega leta obravnavala znaten skok nezakonitih migrantov – bilo jih je 360.213. Število je v naslednjih letih upadlo na dobrih tisoč, a se je z izjemo leta 2021 nato znova vztrajno povečevalo. Nov vrh je bil dosežen leta 2023, ko je slovenska policija obravnavala 60.595 nezakonitih prehodov meje, od tedaj pa znova nekoliko upada.

Statistika EU

Kaj pa podatki za Evropsko unijo? Podatki Eurostata za leto 2024 kažejo, da je na področju zakonitih migracij delež državljanov tretjih držav največji na Malti, kjer znaša 20,4 odstotka. Na drugem mestu je s 16,3 odstotka Estonija. Delež je najnižji na Slovaškem, kjer znaša le 0,4 odstotka. Slovenija je z 8,6 odstotka nekoliko nad povprečjem EU (6,5 odstotka). Največ migrantov je lani za azil prvič zaprosilo v Grčiji. Teh je bilo 6,63 (preračunano na 1.000 prebivalcev). Število je najnižje na Madžarskem, kjer lani nihče ni zaprosil za azil. Slovenija je z 2,57 prosilca za azil na 1.000 prebivalcev nekoliko nad povprečjem EU (2,03). Med evropskimi prosilci za azil so bili lani na prvem mestu prepričljivo Turki (47.105), med afriškimi Egipčani (23.950) in Maročani (22.645), med ameriškimi Venezuelci (72.850) ter med azijskimi Sirci (150.305). Slednji s 16,4 odstotka predstavljajo največji delež prosilcev za mednarodno zaščito.

Po podatkih Frontexa, agencije za mejno in obalno stražo EU, so se nezakonite migracije v EU v prvih devetih mesecih leta 2025 v primerjavi z lanskim letom zmanjšale za 22 odstotkov. Mejo je nezakonito prečkalo 133.400 ljudi. Največji upad nezakonitih migracij je opazen na poteh iz zahodne Afrike (–58 odstotkov) in vzhodnega Balkana (–47 odstotkov). Najbolj je obremenjena osrednja sredozemska pot, ki predstavlja skoraj 40 odstotkov nezakonitih prihodov. V zahodnem Sredozemlju je bilo opaženo 28-odstotno povečanje nezakonitih prehodov. Med nezakonitimi migranti je največ prebivalcev Bangladeša, Egipta in Afganistana.

Med nezakonitimi migranti je največ prebivalcev Bangladeša, Egipta in Afganistana.

Podiranje tehničnih ovir

Prav v času občutnega porasta leta 2023 je vlada Roberta Goloba napovedala odstranjevanje žičnate ograje, ki jo je leta 2015 postavila vlada Mira Cerarja. Na skoraj 700 kilometrov dolgi slovensko-hrvaški meji je bilo tedaj postavljenih 51 kilometrov rezilne žice in 143 kilometrov panelne ograje, skupaj torej 194 kilometrov t. i. tehničnih ovir. Koalicijski partnerji so v koalicijsko pogodbo zapisali, da bodo do konca leta 2022 odstranjene rezilna žica in vse druge tehnične ovire na meji, »saj so se izkazale za neučinkovite in nehumane«. Po zadnjih podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo do zdaj odstranjenih skoraj 28 kilometrov rezilne žice in 114 kilometrov panelne ograje (142 kilometrov od skupno 194 kilometrov). Kot navajajo, bodo odstranjeno žico nadomestili s »spremenjeno taktiko in metodiko dela, večjo uporabo tehničnih sredstev, napotovanjem dodatnega kadra na meje in okrepljenim mednarodnim sodelovanjem«.

»Podiranje ograje je jasen signal tistim, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem, oziroma vsem tistim, ki si želijo priti na Zahod. Vedo, da Slovenija zdaj ni več ovira – je neko začasno prebivališče, kjer nas bodo oskrbeli, dali nam bodo jesti in piti. Formalno bomo zaprosili za azil, potem pa bomo tako ali tako nadaljevali pot proti zahodnim državam,« je pred dvema letoma za Nova24TV nazorno opisal Aleš Hojs, minister za notranje zadeve v času zadnje Janševe vlade. Do odločitve je bil kritičen še en nekdanji notranji minister iz vrst SDS, Vinko Gorenak, ki je na svojem blogu takole zapisal: »Po uradnih statističnih podatkih Slovenije je bilo leta 2023 rojenih 17.627 otrok ali 1.357 manj kot leto pred tem. Umrlo pa je 22.492 ljudi. Stvar je torej jasna. V 'Golobnjaku' so leta 2022 ukinili Urad za demografijo, ki naj bi se ukvarjal z vprašanjem večje rodnosti v Sloveniji, kar uspešno prakticirajo nekatere države, kot so Poljska, Češka in Madžarska. Taktika 'Golobnjaka' pa je prozorno jasna. V Slovenijo želi privabiti čim več ilegalnih migrantov, jim dati državljanstvo in si tako priskrbeti dodatno volilno bazo.«

Podiranje ograje je jasen signal tistim, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem, oziroma vsem tistim, ki si želijo priti na Zahod.

Primer Ilirske Bistrice

Politika si v zadnjih desetih letih, odkar je zagrizla v to kislo jabolko, ni bila enotna. Omenimo lahko primer nekdanjega župana občine Ilirska Bistrica Emila Rojca, ki je bil januarja 2021 izključen iz stranke SD. Opozarjal je na številne težave, povezane z nezakonitimi migracijami, in v svoji občini v Jelšanah med drugim podprl shod proti gradnji migrantskega centra. Sodu je v sporu s SD tedaj izbilo dno prav vprašanje migracij, je Rojc leta 2023 povedal za Nova24TV. »Gre za dva različna koncepta dojemanja. Ali migrante kot ljudi postavimo pred svoj narod ali pa rečemo: Naš narod ima prednost pred migracijami. Vedno moramo poudarjati, da so tudi migranti ljudje; treba je upoštevati njihove pravice. Vedno sem govoril, da naša stališča o zaprtju meje ne pomenijo, da tem ljudem ni treba pomagati, ampak da je to treba narediti na način, da slovenski narod in evropska kultura ne bosta ogrožena. Tukaj je med menoj in stranko SD prišlo do velikega razhajanja, ki ga na noben način nismo mogli uskladiti,« je bil iskren Rojc.

Prav tako je povedal, da se z vlado Marjana Šarca in ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem – ki je funkcijo po Tatjani Bobnar zasedel tudi v času vlade Roberta Goloba, a je zaradi umora Aleša Šutarja odstopil – o tej problematiki ni bilo mogoče pogovarjati. Dodal je, da so se s prihodom vlade Janeza Janše leta 2020 odnosi in možnosti dogovora spremenili »za 180 stopinj«. Rojc je v intervjuju za Domovino leta 2021 povedal, da je treba ločevati med zakonitimi in nezakonitimi migracijami, ter opozoril še na eno težavo: »Letno poberemo okrog 10 ton odpadkov za migranti, pa mislim, da to ni niti polovica vseh smeti, ki jih pustijo za sabo.« Migracijski tokovi so po njegovih besedah sprva potekali preko polj in vasi, v zadnjih letih pa so se preusmerili predvsem skozi snežniške gozdove.

Razsežnosti tihotapljenja

Ameriški ustvarjalec vsebin na platformi YouTube Sean Daniel je oktobra objavil videoposnetek, v katerem se je skupaj s člani društva Nova smer, ki ga vodi vplivnica in članica podmladka SDS Zala Klopčič, odpravil po ljubljanskih ulicah in migrante iz tretjih držav spraševal, kako in zakaj so prišli v Slovenijo, kaj tu počnejo, kakšni so njihovi cilji za prihodnost. 28-letnik, ki je v Slovenijo prišel iz Indije, mu je povedal, da tu zaključuje študij na področju turizma, zatem pa se želi preizkusiti v politiki. Na vprašanje, ali se nagiba levo ali desno, se ni opredelil jasno in dodal, da leva opcija dolgoročno ni vzdržna. Nato je postregel z informacijo, da je v Evropo prišel s podmornico. »Gre za storitev v Indiji, agencijo, ki prepelje skupino 18 ljudi s podmornico – brez vizumov ali česarkoli,« je dejal in razložil, da si vizume pridobijo kasneje. »To je tukaj nekaj čisto običajnega.« Zatem se je pogovarjal s tremi Maročani, ki so mu povedali, da ni problem priti v Turčijo, in to ponovno brez vizuma ter drugih dokumentov, od tam pa pot nadaljujejo preko Bolgarije, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Eden izmed mladeničev se je, morda v šali, celo predstavil kot »Mocro«, in sicer po vzoru kriminalne združbe Mocro Mafia, ki izhaja iz maroške skupnosti na Nizozemskem. Razlagali so, da se tihotapijo na podvozjih tovornjakov, ne da bi avtoprevozniki to sploh vedeli. Povedali so, da si želijo zaslužiti denar in pomagati svojim družinam. »Materi želim poslati denar, da bo lahko šla v Meko v Savdsko Arabijo,« je povedal eden izmed njih, ki si želi priti v Luksemburg, in dodal, da brez težav dela noč in dan. Še en Pakistanec mu je povedal, da je v Slovenijo prišel »nezakonito«, ker je imel v domovini »nekaj težav«, da ne želi razkriti vse svoje zgodovine niti v Sloveniji in da se uči slovenščino. Dva indijska študenta sta povedala, da imajo v Indiji »pomanjkanje priložnosti« in da 80 odstotkov denarja pošiljata domov družini. Pa tudi, da sta prišla zakonito in si pridobila vizum.

28-letnik, ki je v Slovenijo prišel iz Indije, je v Evropo prišel s podmornico.

Portal Spletni časopis je pred dnevi poročal, da je policija na mejnem prehodu Gruškovje pri nadzoru odkrila državljana Srbije, ki je v nakladalnem prostoru priklopnega vozila prevažal 14 državljanov Afganistana, Pakistana, Jemna, Turčije, Egipta in Maroka, ki so se na ta način skušali izogniti mejnemu nadzoru. Policija je sporočila, da bodo storilca kazensko ovadili tožilstvu, je poročal Peter Jančič in nadaljeval: »Vlogo prevoznika za migrante pa so, ker so migranti, ki so nezakonito prišli v državo, 'izrazili namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito', prevzeli policisti sami, da bi jih država nastanila v azilni dom. Takšno za nezakonite migrante ugodno zakonsko ureditev imamo.« Pri tem je ciljal na Zakon o mednarodni zaščiti, v katerem je v 35. členu zapisano: »Vlagatelj namere, ki izrazi namen, da bi vložil prošnjo za mednarodno zaščito, in je v Republiko Slovenijo vstopil nezakonito ali je nezakonito podaljšal svoje prebivanje, mora to storiti v najkrajšem možnem času. V tem primeru se to ne obravnava kot nezakonit prehod državne meje.«

Solidarnostni sklad

Svet ministrov EU za pravosodje in notranje zadeve je v Bruslju pred kratkim dosegel dogovor o vzpostavitvi solidarnostnega sklada, ki je del pakta EU o migracijah in azilu. S tem bo po besedah Sveta EU zagotovljena učinkovita podpora državam članicam, ki so pod migracijskim pritiskom. Države članice se lahko zavežejo eni izmed treh vrst solidarnostnih ukrepov. Ti vključujejo: sprejem prosilcev za azil, finančne prispevke oziroma alternativne solidarnostne ukrepe. V okviru prvega je v naslednjem letu predvidenih 21.000 premestitev prosilcev za azil. Zelo odmevna je bila odločitev Belgije, ki je nemudoma sporočila, da dodatnih prosilcev za azil ne namerava sprejeti, zato bo v sklad vplačala 13 milijonov evrov. Madžarska pa skladu nasprotuje. Na omrežju X se je oglasil član Orbanovega kabineta Zoltan Kovacs, ki se sprašuje, zakaj bi morali plačevati za napake drugih držav članic, ki so jih storile leta 2015.

Belgija dodatnih prosilcev za azil ne namerava sprejeti, zato bo v sklad vplačala 13 milijonov evrov. Madžarska skladu nasprotuje.

Slovenijo je na zasedanju predstavljala državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle, ki je napovedala, da bo Slovenija prispevala »pravični delež«, a podrobnosti, kako bo to storila, ni razkrila. Odzval se je tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je zapisal: »Nobene relokacije ilegalnih migrantov v Slovenijo ne bomo dovolili. Niti ne bomo plačevali zanje. Tudi te, ki ilegalno vstopajo v Slovenijo iz okoliških varnih držav, bomo zavračali že na meji.«

Ob vsem tem pa velja spomniti, da je vlada pod vodstvom Roberta Goloba v dokumentu »Program za delo koalicije 2022–2026« poleg omenjene odstranitve žičnate ograje obljubila, da bodo olajšali postopke za pridobitev mednarodne zaščite in prosilcem za azil zagotovili varnejše migracijske poti. Obljubili so tudi sistematično integracijo v slovensko družbo ter pripravo strategije zaposlovanja tujcev iz EU in tretjih držav. Vprašanje, kaj od tega jim je ob skorajšnjem izteku mandata uspelo izpolniti, je zgolj retorično.

Vlada Roberta Goloba je v dokumentu »Program za delo koalicije 2022–2026« poleg odstranitve žičnate ograje obljubila, da bodo olajšali postopke za pridobitev mednarodne zaščite in prosilcem za azil zagotovili varnejše migracijske poti.

(D231, 12–15)