Tabor Slovencev po svetu: Hvala, ker dokazujete, da je Slovenija večja od svojih meja

Pesem, poezija, ples in modre misli sodelujočih so zaznamovale današnjo slovesnost, ki so jo že 32. zapored ob dnevu državnosti pripravili v izseljenskem društvu Slovenija v Svetu. Visoki gostje so lahko prisluhnili tudi ubranim glasovom mladih iz Argentine, sodelujoči na okrogli mizi pa so pozvali predvsem k domovinskemu ponosu, pogumu in vzgoji otrok v pokončne Slovenke in Slovence, pa tudi k medsebojnemu sodelovanju med rojaki doma in po svetu.

Od prispevka posameznika je odvisen uspeh domovine

Slovesnost se je v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano začela s sveto mašo, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, nadaljevala pa s kulturnim programom in slavnostnimi nagovori. Predsednik društva Slovenija v svetu Uroš Zorn je v svojem nagovoru spomnil na dneve po osamosvojitvi, ko je – tedaj še kot študent – spremljal proteste pariških študentov proti okupaciji Slovenije s strani JLA.

Od tistih časov se je veliko spremenilo. Slovenija je na mednarodnem prizorišču dosegla ugled, uspehe in številna priznanja. Kljub temu ni vse vedno tako, kot bi si želeli, zato nas čakajo novi izzivi. Pomembno je, da cenimo svojo samostojnost, saj nam je uspelo preživeti in ustvariti lastno neodvisno državo. Veselimo se njenih dosežkov ter ji pomagajmo po svojih najboljših močeh, kajti od prispevka vsakega posameznika je odvisen skupni uspeh naše domovine, je pozval Zorn.

Slovenija je večja od njenih meja

Za krepkejše vezi med Slovenci v domovini ter v izseljenstvu se je zavzel zunanji minister Tone Kajzer. Ta vez namreč ni le stvar spomina, pač pa tudi stvar naše sedanjosti in prihodnosti. »Potrebujemo vaše znanje iz državah, v katerih živite,« je navzočim dejal minister. Slovenija je v 35 letih po njegovih besedah zrasla v samozavestno in mednarodno dejavno državo. »Del te zgodbe ste vi. Hvala, ker dokazujete, da je Slovenija večja od njenih meja,« je poudaril Tone Kajzer.

Da bi se čutili sprejete, je navzočim zaželela tudi državna sekretarka v Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Kot je poudarila, se vsako leto znova razveseli obiska mladih iz izseljenstva in njihovih nastopov. Tu po njenih besedah lahko vidimo zgodbe ljubezni in svobode, zgodbe uresničenih potencialov. »To vas ohranja kot pomemben del naroda,« je dejala.

Spektakularni nastopi

Na današnji slovesnosti je bilo videti tudi navdušujoče nastope mladih iz izseljenstva, med drugim dijakov iz Argentine iz skupine RAST 55, pa folklorne skupina Mladika iz Buenos Airesa, glasbene skupine Los Tilos iz Argentine in Pihalne godbe Ig iz Slovenije. Udeleženci so njihov prispevek nagradili z dolgimi in glasnimi aplavzi.

Na okrogli mizi, ki je sledila, pa so svoje poglede na aktualnost in prihodnost slovenske države soočili zdravnik infektolog dr. Federico V. Potočnik, predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete Miloš Čotar in znanstvenik dr. Aleš Štrancar.

Kulturni šok za Federica V. Potočnika

Ko se je Potočnik pred leti iz Argentine preselil nazaj v Slovenijo, je doživel kulturni šok, je povedal. Slovenski človek se je po njegovih besedah spremenil – takšna je bila namreč doktrina Osvobodilne fronte – in ni bil podoben tistemu, o katerem so mu pripovedovali. Kleni slovenski človek se izgublja, a ima hkrati tudi veliko priložnost, da se spet najde; preko povezovanja z rojaki v izseljenstvu.

Rešitve za prihodnost slovenske družbe zdravnik Potočnik med drugim vidi v manjši odvisnosti od države. Slovenski človek je po njegovih besedah močan, a prevelika odvisnost ga dela šibkega. Če nekdo sprejema svoje odločitve, namreč raste, če nekdo odloča namesto njega, je v dveh ali treh generacijah »možgansko mrtev«.

To se kaže tudi v porodnišnicah, kjer se rodi vse manj Slovencev, medtem ko tujci, ki so v Sloveniji, ne želijo postati del naše skupnosti. A to ni samo problem tujcev. »Kako naj nekdo, ki pride s Kosova, Filipinov ali Nepala, ve, v kaj se mora vključiti, če tega še sami ne vemo,« se je vprašal.

Predvsem pa mora oblast »imeti jajca«, pogum ni dovolj, je poudaril Potočnik iz izrazil kritiko odločitve, po kateri so na državni proslavi dovolili tudi praporščake s simboli rdeče zvezde. »Ne smemo se izogibati kulturnemu boju, treba ga je biti in zmagati,« je pozval.

Dr. Štrancar: Manjka poguma

Da manjka poguma, se je strinjal tudi dr. Štrancar. Zlasti srednje generacije so prestrašene pred izgubo služb in ekonomske stabilnosti, zaradi česar so pripravljene tolerirati stvari, ki jim na dolgi rok škodijo, je opozoril. Omenjeno generacijo je pozval k vzgoji njihovih otrok v pokončne ljudi. Slovenija se namreč nima česa sramovati.

»Slovenstvo vstane in pade na naših vnukih,« je dodal. Pozval je k spoznavanju lastnih korenin, saj šele na njih lahko narod gradi, pa tudi k učenju od svetlih zgledov. Spomnil je na vlogo primorskega duhovnika Filipa Terčelja, ki se je o danes aktualnih vprašanjih narodovega preživetja spraševal že pred stoletjem in ponudil tudi odgovore na ta vprašanja.

»Ne pustimo se ideologijam, ki jih vsiljujeta Bruselj in leva scena,« je poudaril na okrogli mizi, ki jo je vodila Vida Petrovčič. Zavzel se je tudi za vzpostavitev ekonomskega sistema, ki bo prevesil tehtnico »napram tajkunom, ki izhajajo iz centra, ki mu Slovenija ni bila intimna opcija«.