To je odgovor Vatikana na globalne migracije: 20 akcijskih točk

Embed from Getty Images
Vatikanski oddelek za migracije in begunce je pred časom objavil akcijski načrt za vlade z naslovom: Odziv na begunce in migrante. Dokument je prispevek h globalnim sporazumom o beguncih in migracijah, ki so v pripravi in bodo predvidoma sprejeti na Generalni skupščini OZN septembra 2018.

Včeraj so ga obravnavali tudi na Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evropskega parlamenta. 

Globalne migracije so prednostna naloga Katoliške Cerkve, zato 20 točk, ki jih je potrdil papež Frančišek, prinaša dokument, ki je lahko v pomoč pri pripravi globalnih sporazumov. Točke so utemeljene na potrebah migrantov in beguncev, ki so bile ugotovljene preko Cerkvenih praks.

Več varnih in pravnih poti za begunce

Cerkev verjame, da bi morala biti selitev prostovoljna odločitev, postopek zanjo pa urejen tako, da bi spoštoval zakone držav.



Zato se je potrebno izogibati izgonu ljudi, vedno spoštovati načelo nevračanja, migranta ali begunca pa se ne sme vrniti v nevarno državo. Rutinska uporaba seznama »varnih držav« je premalo, varnost je treba obravnavati individualno, glede na potrebe vsakega človeka.

Potrebno je urediti več pravnih poti za varno in prostovoljno preseljevanje z dodeljevanjem več humanitarnih vizumov, vizumov za študente in vajence, vizumov za združitev družin (vključno z brati in sestrami, starimi starši in vnuki) in začasne vizume za osebe, ki pobegnejo iz konfliktov v sosednjih državah; z ustvarjanjem humanitarnih koridorjev za najbolj ranljive; in z uvedbo programov za selitev beguncev v skupnosti, namesto koncentriranja v gospodarstvo.

Varnost, ki temelji na globokem spoštovanju neodtujljivih pravic migrantov, prosilcev za azil in beguncev, bi morala biti uravnotežena z vprašanji nacionalne varnosti. Z usposabljanjem mejnih agentov; z zagotavljanjem, da imajo migranti, prosilci za azil in begunci dostop do osnovnih storitev, vključno s pravnimi storitvami; z zagotavljanjem zaščite za vsakogar, ki pobegne iz vojne in nasilja; in z iskanjem alternativnih rešitev za pridržanje za tiste, ki vstopijo v državo brez dovoljenja.

Zaščita pravic in dostojanstva migrantov in beguncev

Cerkev poudarja, da pravica do življenja ne sme biti odvisna od pravnega statusa človeka, zato verjame, da morajo odseljene ljudi varovati njihove izvorne države, ki naj bi jim pred odhodom dale zanesljive informacije in zagotovile, da bi bile vse poti izseljevanja legalne in certificirane. Nuditi bi morala tudi konzularno pomoč in zaščito v tujini.

Priseljence bi morale pred izkoriščanjem, prisilnim delom in trgovino z ljudmi zaščititi tudi države prihoda, ki bi jim morale omogočiti, da razvijajo svoje sposobnosti in prispevajo k blaginji sebe in svoje skupnosti (prosto gibanje v državi, dovoljenje za delo, dostop do komunikacijskih sredstev, socialna in poklicna integracija in reintegracija za vse, ki se odločijo za vrnitev v domovino).

Mladoletne je potrebno obravnavati v skladu z mednarodno konvencijo o otrokovih pravicah – pridržanje mladoletnikov, ki vstopajo brez dovoljenja, zagotavljanje standardnega izobraževanja, začasne vzgoje ali rejniških domov in vzpostavitev ločenih centrov za identifikacijo mladoletnikov, odraslih in družin. Vsem migrantom mora biti zagotovljeno socialno, zdravstveno in pokojninsko varstvo – neodvisno od pravnega statusa. V primeru selitve mora biti omogočen prenos dajatev.

Embed from Getty Images

Spodbujanje celostnega človeškega razvoja migrantov in beguncev

Cerkev je večkrat poudarila potrebo po spodbujanju integralnega človeškega razvoja za migrante, prosilce za azil in begunce skupaj z lokalnimi prebivalci. Države morajo vključiti migrante, prosilce za azil in begunce v svoj načrt za nacionalni razvoj.

Imeti morajo svobodo izbire kraja bivanja, informacije pa jim morajo biti na voljo v njihovem izvornem jeziku. Ponuditi jim je potrebno jezikovne tečaje in tečaje lokalnih običajev in kulture.

Celovitost in dobro počutje družine je treba vedno zaščititi in spodbujati, neodvisno od pravnega statusa. Izgubljene družinske člane je potrebno iskati, boriti se je potrebno proti izkoriščanju mladoletnikov.

Posebej je potrebno skrbeti za ljudi s posebnimi potrebami.

Povečati je potrebno sredstva za države, ki priseljence sprejemajo.

Pravica do verske svobode - v smislu prepričanja in prakticiranja - bi morala biti zagotovljena vsem, neodvisno od pravnega statusa.

Vključevanje: večja udeležba migrantov in beguncev za obogatitev lokalnih skupnosti

Prihod migrantov, prosilcev za azil in beguncev je priložnost za rast tako lokalne skupnosti kot za novince. Srečanje različnih kultur je vir vzajemnega bogatenja, saj vključevanje in sodelovanje prispevata k razvoju družb.

Spodbujati je treba solidarnost in povezovanje kot dvosmerni proces, ki priznava in vrednoti bogastvo obeh kultur. Tistim, ki se vrnejo v svojo domovino, morajo biti zagotovljeni pogoji za ponovno vključitev v državo izvora.