Teharje: Tudi po več desetletjih se zlo prenaša iz roda v rod

Uredništvo

3. 10. 2022 ob 11:29
3 komentarjev

V spominskem parku Teharje je bila včeraj spominska sveta maša za žrtve povojnih pobojev, ki jo je daroval generalni vikar celjske škofije Rok Metličar. V pridigi je opozoril, da duhovniki na svoji koži še danes čutijo zlo, ki se prenaša med generacijami v krajih, kjer so se med vojno in po njej dogajale grozote. Pred zlom današnjega časa pa se po njegovih besedah lahko zaščitimo tako, da se spominjamo preteklega, današnjega pa vedno znova poimenujemo s pravimi besedami, čeprav morda nosi obleko koristnega in dobrega.

Skozi taborišče Teharje je šlo med junijem in avgustom 1945 med 7000 in 8000 ljudi, večina je bila brez sodbe pobitih v Bukovžlaku, Hudi jami pri Laškem ali v rudnikih v Hrastniku in Pečovniku.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

3 komentarjev

Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA

04. 10. 2022 12:18:25 0 Odgovori

Se strinjam. Skrajno iracionalno in moralno zavrženo-zločinsko, bratomorilno polit nasilje
žal slo indoktriniranih STALINISTIČNIH KOMUNISTOV pod vodstvom E. KARDELJA, B. KIDRIČA, I. MAČKA, M. RIBIČIČA itd. iz let 1930-1980 - je vsekakor treba javno, korektno širiti na vse prebivalstvo naše R. Slovenije. Da s kaj podobnega nikoli več ne ponovi.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.

Marija68

03. 10. 2022 14:04:09 0 Odgovori

Moj oče se je kot mladoleten vrnil domov. Ob odhodu je dobil namig, naj ne hodi po glavnih cestah. Tega se je držal. Marsikje so terenci počakali te fante in jih zverinsko pobili tik pred domačim pragom. Tako trpljenje človeka zaznamuje za celo življenje.

Kaj pa vem

03. 10. 2022 16:59:33 0

Domov so prišli popolnoma sestradani fantje. Za enega vem, da do osamosvojitve niti njegovi otroci niso vedeli, kaj je preživel. En gospod mi je v sedemdesetih letih pripovedoval o grozodejstvih, ki jih je videl in doživel kot osemnajstletnik, meni je takrat sicer rekel, da je bil v nemškem zaporu, zdaj vem, da je bil na Teharjah. Dokumente je pojedel in imel srečo, da je bil nekoliko manjše rasti in da med rablji ni bilo nikogar, ki bi ga poznal. Posledice so mu ostale, do konca življenja so ga občasno tlačile more.