Težave z Romi v Šentjerneju: Vrag je vzel šalo

V Šentjerneju je varnostna situacija vedno slabša, je bil glavni poudarek nedavne občinske seje. Na njej sta bila prisotna tudi direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič in načelnica PP Šentjernej Tamara Bizjak, ki sta priznala, da ima policija velikokrat žal zvezane roke.

Tega sicer svetniki niso neposredno poudarili, a v veliki meri je poslabšanje varnostne situacije povezano z Romi. Pogovarjali smo se tako s šentjernejskim županom Jožetom Simončičem, ki nam je povedal, kakšne so izkušnje občanov, za podatke o kriminaliteti na območju PP Šentjernej pa smo zaprosili tudi Policijsko upravo Novo mesto.

Vrag je vzel šalo, menijo občinski svetniki

V Šentjerneju je vrag vzel šalo, menijo občinski svetniki omenjene občine. Vlomi so na dnevnem redu, ljudje pa si ne morejo privoščiti niti obiska pogreba, ne da bi doma imeli najetega varnostnika, so bile nekatere izjave s seje.

Direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič in načelnica Policijske postaje Šentjernej Tamara Bizjak sta povedala, da ima policija v veliko primerih zvezane roke. »Moramo se zavedati, da živimo v času, ne 20 let nazaj, ko se bomo morali na neki način vsi zavarovati«, je celo povedal Juršič.

Kljub temu, da to sicer ni bilo eksplicitno rečeno, je v največji meri, čeprav ne vedno, poslabšanje varnostne situacije povezano z Romi. Teh je v občini, ki šteje okoli 7.000 prebivalcev, okoli 200. Najbolje urejeno naselje je v samem Šentjerneju, na Trdinovi cesti, kjer imajo vso komunalno infrastrukturo, v ostalih pa je situacija neprimerno slabša.

V občini želijo računati na državo, ne pa na vzporedne mehanizme, ki se bodo pojavili, če država svoje naloge ne bo opravila

Šentjernejski župan Jože Simončič nam je povedal, da so na seji občinskega sveta obravnavali varnostno situacijo v občini. V občini imajo veliko romsko populacijo, velik del te nevarnostne situacije pa izhaja ravno od njih. Čeprav se statistika ne vodi ločeno po pripadnosti, domačini vedo in vidijo, da ta situacija izhaja predvsem z romske strani. Simončič je bil tudi eden izmed 11 županov, ki so predlagali zakone v zvezi s problematičnimi socialnimi okolji (kot smo poročali, jih je Golobova koalicija zavrnila), kar je problematika tudi v Šentjerneju.

Občani se vedno manj čutijo varne, vedno več kriminala je, vedno več kaznivih dejanj, pa tudi prekrškov, poudarja Simončič. Veliko je nasilja v lokalih, na ulici, v športnih objektih, veliko je tudi objestnosti. Policija pravzaprav ne stori nič, a žal velikokrat tudi ne more storiti ničesar. Izvede svoje postopke, zadeva pa pride do tožilstva, ki ugotovi, da za nadaljevanje postopka niso upravičeni razlogi. Kazen Romom nič ne pomeni, saj nimajo lastnine, nimajo lastnih dohodkov, razen socialnih dodatkov. Nobena kazen jim nič ne more, opozarja Simončič.

 Kazen Romom nič ne pomeni, saj nimajo lastnine, nimajo lastnih dohodkov, razen socialnih dodatkov. Nobena kazen jim nič ne more, opozarja Simončič.

V občini so razočarani, ker država ne opravi svojega dela. Ne zaščiti populacije, ki plačuje davke, ki so zgledni državljani in želijo zgolj živeti v miru, slogi. Teh kriminalnih dogodkov je vedno več, zato jih vedno bolj motijo, z obravnavo dogodkov pa je župan nezadovoljen.

Policija od vseh pristojnih državnih služb še najbolj aktivna

Težave z Romi so sicer na območju cele občine. Glavno romsko naselje se nahaja v centru Šentjerneja (na že omenjeni Trdinovi ulici) in je zelo lepo urejeno. Zemljišče je občinsko, vse gradnje so črne gradnje, na občinskem zemljišču so Romi brezplačno. Občina jim je v preteklih letih zagotovila vso infrastrukturo, imajo tako asfaltno cesto, pločnik, javno razsvetljavo, elektriko, vodo in so priključeni na centralni vod fekalne kanalizacije. Nekaj sicer plačujejo, po večini pa bolj slabo.

Okoli Šentjerneja je še nekaj zaselkov z romsko populacijo. Največ kriminala je zato v Šentjerneju ali na severnem obrobju Šentjerneja, so pa Romi tudi mobilni, zato tudi ostalim naseljem v občini ni prizanešeno. Romski otroci ne hodijo v vrtec, kljub temu, da imajo v Šentjerneju sodoben vrtec. Občina in država vrtec v celoti plačujeta za brezposelne, otroci pa ne znajo jezika, v šolo sicer prično hoditi, a je skoraj nihče ne dokonča, v šoli pa so vedno večja motnja, ker se združujejo v skupine. Učno so manj uspešni, ker ne znajo jezika, so nezaposljivi, zato so obsojeni na socialno revščino in kriminal, opozarja Simončič.

Simončič je bil zelo razočaran nad poslanci,

Število kaznivih dejanj na območju PP Šentjernej se je v zadnjih letih povečalo

Na Policijski upravi Novo mesto so za naš medij povedali, da so policisti PP Šentjernej letos obravnavali 196 kaznivih dejanj, kar je več kot v preteklih letih (moramo pa dodatno upoštevati, da se letošnje leto še ni zaključilo). Leta 2022 je bilo na območju PP Šentjernej kaznivih dejanj 158, leta 2021 108, leta 2020 136, v predkoronskih letih pa 123 in 116 (2019 in 2018). Največ kaznivih dejanj letos je bilo premoženjskih (161), se pravi tatvin, velikih tatvin in poškodovanja tujih stvari. Policisti so sicer poudarili, da so veseli, da so ljudje začeli upoštevati pozive Policije in za razliko od prejšnjih let prijavljajo tudi male tatvine.  

Bistveno manjše je potem število kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Letos je bilo tako le eno, in sicer šlo je za lahko telesno poškodbo (medtem ko je bilo takih v prejšnjih letih npr. 6 v letih 2022 in 2021, 7 v letih 2020 in 2019 ter 18 v 2018).

Za naš medij so povedali tudi, da ves čas spremljajo varnostne razmere in prilagajajo oblike dela ter si s povečano prisotnostjo ter doslednim ukrepanjem prizadevajo za izboljševanje varnostnih razmer. Na posameznih območjih zaznavajo povečano število predvsem premoženjskih kaznivih dejanj, sploh tatvin, veliko pa je tudi kršenja javnega reda in miru, npr. s hrupom in predvajanjem glasne glasbe ali pa ilegalnega kurjenja.

V nadzorih sodelujejo tako policisti policijskih postaj PU Novo mesto kot tudi vodniki službenih psov, policisti postaje konjeniške policije, območja pa tudi nadzirajo s policijskim helikopterjem. Na območjih, kjer se nahaja romsko prebivalstvo, sta pogosto prisotna tudi policistka in policist, ki govorita in razumeta romsko.

Policija tudi obvešča druge organe ob ugotovljenih kršitvah, ki ne spadajo v njeno pristojnost, npr. v primerih zanemarjanja otrok, neobiskovanja osnovne šole, beračenja, itd.

Krajani se počutijo manj varne

Pri reševanju težav na Policiji sodelujejo tudi z lokalnim prebivalstvom. Letos je bilo sklicanih več sestankov v krajevnih skupnostih na temo varnosti. Krajani so pojasnili, zakaj se počutijo manj varne, predstavili so svoja pričakovanja za izboljšanje varnostnih razmer, policija pa je predstavila svoja prizadevanja. Skupaj so iskali najprimernejše rešitve. V več primerih je bila dogovorjena okrepitev prisotnosti Policije s patruljami, da bi tako vplivali na zmanjšanje motečih dejavnikov.

Na območju posameznih občin in krajevnih skupnosti so bile vzpostavljene tudi policijske pisarne, npr. v Bučni vasi (krajevna skupnost v Novem mestu, ki meji na romsko naselje Žabjak-Brezje) in Škocjanu. Velikokrat se je namreč izkazalo, da oddaljenost območne policijske postaje prebivalcem določenih krajev otežuje dostopnost do policijskih storitev. Policisti so krajanom v policijskih pisarnah na voljo za razgovore, reševanje konkretnih varnostnih vprašanj, svetovanje, poskušajo pa tudi vplivati na večkratne kršitelje in preprečevati konflikte, so nam še pojasnili na PU Novo mesto.