Težave z vračanjem migrantov ne samo pri nas: v Nemčiji se je zgodil pravi upor Afričanov

Embed from Getty Images
Včeraj smo s strani Mednarodne organizacije za migracije izvedeli, da se je v slabem letu dni iz Grčije v svojo  domovino prostovoljno vrnilo več kot 10.000 prebežnikov.

A tisti, ki se jim je uspelo prebiti globlje v Evropo, recimo do Slovenije ali celo do ciljne države Nemčije, se kljub temu, da ne izpolnjujejo pogojev za azil, zelo neradi vračajo. 

V Sloveniji so vrnitev Sirca Ahmada Shamieha zgolj na Hrvaško, s pravnimi, aktivističnimi in skrivaškimi manevri na robu zakona preprečili levičarski aktivisti, v Nemčiji pa so se vrnitvi mladeniča iz Toga v Italijo uprli njegovi afriški kolegi sami.

Več kot 200 razjarjenih mladih moških je grozilo policistom z nasiljem, zato se ti umaknili in deportacije niso izvedli. 

Medtem ko se Pakistanci, Iračani, Afganistanci in migranti drugih nacionalnosti iz grških otokov, kjer je še vedno okrog 50 tisoč prebežnikov, množično vračajo domov, je deportacija nekaterih iz srca Evrope, ki pogojev za azil ne izpolnjujejo nazaj domov ali v državo, kjer so v EU vstopili, skorajda težje, kot je bila njihova pot v "(ne)obljubljeno deželo".

V Sloveniji je znan primer Sirca Ahmada Shamieha, ki bi najbrž sedaj celo že pridobil mednarodno zaščito, če bi zanjo zaprosil na Hrvaškem, ne pa vztrajal v Sloveniji, ki se je v pravnomočni in na večih sodiščih potrjeni odločbi razglasila za nepristojno.

V našem primeru je Ahmad postal orodje v rokah boja anarhističnih aktivistov proti slovenskemu azilnemu sistemu, ki je trajal tako dolgo, da je vojna v njegovem domačem Damasku že minila. Na koncu so njegovo vrnitev na Hrvaško in združitev z družino preprečili s tem, da so ga pred policijo skrivali toliko časa, da je pretekel šestmesečni rok, v katerem bi policisti morali izvesti izvršitev odločbe.

Dvesto migrantov se je spravilo na policiste

V Nemčiji pa se pri deportaciji tistih, ki jim pravno ni bil priznana pravica bivanja v tej državi, srečujejo še s precej večjimi problemi.

Dobro jih oriše ponedeljkov primer iz manjšega mesta Ellwangen v jugozahodni nemški zvezni deželi Baden-Württemberg. V lokalni migrantski center so prišli s policisti z namenom zakonite deportacije 23-letnika iz Toga v Italijo, kjer je vstopil v EU in prvič zaprosil za azil.

Ko so ga dali v lisice in ga nameravali odpeljati, se je uprla množica približno 200 afriških migrantov. Ti so postajali vse bolj nasilni in policistom, ki jih je bilo za tri patruljna vozila, začeli groziti. Poškodovali so tudi policijske avtomobile.

Zaradi številčne premoči migrantov so se policisti odločili, da se povlečejo. Ugodili so zahtevam migrantov ter odklenili in izpustili moškega, ki bi moral biti deportiran.

"Bili so tako agresivni in vse bolj so nam grozili, da smo človeka enostavno morali izpustiti," je za Stuttgarter Zeitung povedal eden od policistov.

A policija se je v migrantski center v mnogo večjem številu vrnila v četrtek zjutraj. Okrog 200 policistov je izvedlo racijo, ob migrantu iz Toga pridržalo še 17 drugih nasilnežev.

Po raciji so štirje ljudje potrebovali bolnišnično oskrbo; trije migranti, ki so skočili skozi okno ter policist, ki so ga poškodovali med racijo. Manjših poškodb so bili deležni še nekateri njegovi kolegi.

"S policijskim posredovanjem smo želeli preprečiti, da bi se območje brez zakonov še razširilo," je situacijo na novinarski konferenci komentiral predstavnik policije.

Oster je bil tudi novi nemški notranji minister, Horst Seehofer. "Kar se je zgodilo v Ellwagnu je klofuta ljudem, ki spoštujejo zakone," je v Berlinu dejal novinarjem ter dodal, da pravica do gostoljubja ne bi smela biti na takšen način poteptana.

Zagotovil je, da bodo z vso odločnostjo uporabili razpoložljiva sredstva za sodni pregon tistih prosilcev za azil, ki so policiji v ponedeljek nasilno preprečili deportacijo.

Nemški prosilci za azil so sicer ob čakanju na rešitev prošnje nastanjeni v manjših centrih po vsej Nemčiji. Potem ko izvedo, da jim bivanje ni bilo odobreno, se mnogi pred deportacijo skrijejo.

Zato je nemška vlada sprejela drugačen načrt. Prosilce za azil nameravajo v naslednjih dveh letih nastaniti v velikih centrih za 1500 migrantov, kjer bodo pod nadzorom in ne bodo razkropljeni po vsej Nemčiji, vse dokler njihova prošnja ne bo obravnavana.

Hkrati vlada napoveduje še strožje ukrepe glede migrantskih deportacij.