Transspolna oseba zmagala na več tekmovanjih za ženske, a bi bila v svoji primarni moški kategoriji zadnja. Kaj je »prav in pošteno«?

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Rezultati transspolnih oseb v športu zbujajo veliko nasprotujočih si mnenj in so del številnih raziskav. Ena od takih oseb je Sadie Schreiner, ki je v ženski kategoriji na atletskem tekmovanju pometla s konkurenco, medtem ko bi bila v kategoriji med fanti na zadnjem mestu. O transspolnih osebah v šolski in univerzitetni atletiki je odločno in ostro stališče zavzel tudi predsednik ene od univerz v ZDA.

Po statističnih podatkih bi tri velike zmage, ki jih je dosegla v ženski diviziji III na atletskih tekmah, tekačico Sadie Schreiner postavile na dno tekmovanja v moških divizijah. V teku za Rochester Institute of Technology je z rezultatom 55,07 sekund zmagala na 400 metrov in s 24,14 sekundami na 200 metrov, o tem čemer je poročal tudi Fox News. A zgodba ne bi bila tako odmevna, če omenjena študentka ne bi bila transspolna oseba. Osvojila je tudi šolski rekord v ženski kategoriji s časom na 200 metrov, ki je zdaj postal tudi ženski rekord konference Liberty League. Oba finala bi bila zanjo nedosegljiva, če bi tekmovala v moški kategoriji, saj bi v tem primeru z osvojenim rezultatom zasedla zadnje mesto.

Foto: Instagram @sadieschreider

Schreinerjeva se je rodila kot Camden Schreiner v New Jerseyju in je kot fant tekmovala na srednji šoli Hillsborough. Tam si je prislužila 20. najboljši čas na 100 metrov (11,72 sekund) za dečke. S tem rezultatom bi bila takrat vodilna v kategoriji deklet. Ne glede na rezultate vztraja, da kljub svoji »primarni biologiji« nima samodejne prednosti.

»Od vsega sovraštva, ki ga delijo do mene, je ›goljuf‹ najpogostejša uporabljena beseda. V mojih očeh razprava o vključevanju transspolnih oseb v atletiko sploh ne bi smela biti razprava. Več kot je raziskav, bolj je to očitno. Obstaja razlog, da sem tako hitra, kot sem bila v srednji šoli. Edina spremenljivka, ki se je zgodila v mojih devetih letih teka, so moja zdravila. Čeprav olimpijske študije dokazujejo pomanjkanje transspolnih športnikov, to ni dovolj. Politike se spremenijo, preden se izvede raziskava, in edini način, da ostanemo poučeni v tem procesu, je, da se pogovarjamo s transspolnimi športniki, ki tekmujejo, in slišimo njihove zgodbe ter jih vključimo v pogovor. Edini način, da sprejmemo poučeno odločitev o majhni peščici športnikov, je, da slišimo njihov glas, ne pa govorimo v njihovem imenu,« je zapisala na družbenih obrežjih. 

Raziskave o vplivu testosterona in drugih dejavnikov na športne rezultate

Izjave Schreinerjeve ne upoštevajo vedno večjega števila študij, ki kažejo, da transspolne terapije niso dovolj za odvzem prednosti, ki jih ima moško telo pred ženskim. Večina pravil, ki so jih uvedle športne organizacije, ureja ravni testosterona, vendar samo testosteron še zdaleč ni edina razlika med moškimi in ženskami, ki vpliva na športne rezultate.

Tak primer sta navedla raziskovalca Emma N. Hilton in Tommy R. Lundberg, ki sta objavila študijo v publikaciji Sports Medicine. Študija ugotavlja, da »trenutni dokazi kažejo na biološko prednost, predvsem v smislu mišične mase in moči, ki jo daje moška puberteta in jo zato uživa večina transspolnih žensk«. Avtorji te študije še pravijo, da imajo transspolne »ženske« od 10 do 50 odstotkov prednosti pred ženskami v športu – ne glede na raven testosterona.

Podobna študija, ki so jo izvedli Timothy A Roberts, Joshua Smalley in Dale Ahrendt ter jo je objavil British Journal of Sports Medicine, je pokazala, da moški, ki preidejo k ženskam, ohranijo nekaj svojih fizičnih prednosti pred ženskami kljub vsem medicinskim posegom njihovega »prehoda«. Še ena raziskava pa ugotavlja, da so mišična moč, velikost in sestava še vedno močnejše pri transspolnih ženskah vsaj eno leto po zdravljenju s potrditvijo spremembe spola.

Zagovornica ženskega športa Riley Gaines je okrcala NCAA za uspeh Schreinerjeve kot atletske zvezdnice z besedami: »Sadie Schreiner, moški, ki tekmuje z ženskami, je danes zmagala na 200 in 400 m za ženske na mitingu prvenstva Liberty League. Pri tem je podrla ženski rekord na 400 m. Tako bi bila za 2 polni sekundi zadnja med ostalimi fanti

Ne gre za krščansko, ampak moralno stališče

Polemike okoli transspolnih oseb v športu se pojavljajo tudi v drugih primerih v ZDA. Predsednik Univerze Houghton dr. Wayne D. Lewis mlajši nasprotuje dovoljevanju transspolnim športnicam, da igrajo v ženskih športih, svoje nasprotovanje pa je označil za »moralno stališče«.

V pogovoru za WHAM 1180 je Lewis gostitelju Bobu Lonsberryju povedal, da ob tej temi ne more biti več tiho. »To je moralna pozicija. Napačno je dovoliti, da biološki moški tekmujejo v atletiki za dekleta in ženske. Prišel sem do točke, ko nisem mogel več molčati o tem vprašanju. Ko vidim mlade ženske v konkurenčno podrejenem položaju, ko včasih izgubljajo težko prislužene priložnosti, ni možnosti, da bi jaz kot njihov predsednik še naprej sedel ob strani in se ne bi zavzemal za spremembe,« je dejal Lewis in dodal, da »večina Američanov ve, da je igranje transšportnic v ženskih športih napačno«.

Foto: Instagram @sadieschreider

Predsednik omenjene univerze je svoje razmišljanje z razlagami še poglobil. »Obrobna agenda pod krinko, da bi šolska in univerzitetna atletika postala bolj vključujoča za transspolne osebe, je zrasla do mesta, kjer zdaj nepravično izpodriva nadarjene in pridne športnice, izničuje zgodovinske dosežke in rekorde atletinj iz preteklosti ter grozi z razpadom možnosti in zaščite za dekleta in ženske v športu. Premnogi voditelji, starši, profesionalni športniki in ljudje dobre volje molčijo, ko so športnice ponižane, utišane in oropane težko prigaranih priložnosti. Ta molk je povezan z obrobno agendo, ki grozi z uničenjem dekliške in ženske atletike. Trenutno delam na krščanski univerzi kot njen predsednik. Verjamem, da je Bog vsakega izmed nas, moške in ženske, oblikoval z namenom. Nadalje verjamem, da je spol božanska pravica in ne more biti predmet sprememb. Vendar pa moja trditev, da je udeležba bioloških moških v ženski atletiki napačna, ni krščansko stališče. To je moralna pozicija. Medtem ko trenutno delam na krščanski univerzi, je bila večina moje kariere v javnem sektorju, kjer sem deloval kot učitelj, profesor, administrator in vodja državnega izobraževanja. Če bi ponovno opravljal katero koli od teh vlog, bi bilo moje stališče enako.«

Lewis je v podporo svojemu stališču navedel tudi zgodovino: »Skozi človeško zgodovino in do danes je večina sveta in večina Američanov podpirala resnico, da imajo moški in ženske pomembne razlikovalne značilnosti. Ameriška družba je organizirana na podlagi tega razumevanja. Naša organizacija športa obstaja na podlagi tega razumevanja. Navajanje očitne in široko podprte resnice, da se moški in ženske pomembno biološko razlikujejo, ni stališče sovraštva ali fanatizma. To je zdrava pamet. Čeprav verjamem, da je večina političnih poskusov vključevanja oseb, ki se identificirajo kot transspolne, verjetno dobronamernih, se trudim razumeti, kako lahko voditelji zagovarjajo ali podpirajo prakse, ki ne postavljajo športnic le v slabši konkurenčni položaj, temveč jih tudi izpostavijo nespoštovanju, zadregi ter večjemu tveganju za nadlegovanje in napade.« Šolski ravnatelj je prejel veliko podporo na družbenem omrežju za svoje odkrito stališče.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

zamišljenost, prepad, otrok
Čokolinčki
21. 5. 2024 ob 6:10