Ugrabitev Madura je dobljena bitka proti Kitajski

Andraž Šest
Vir: Shuterstock
POSLUŠAJ ČLANEK

Ugrabitev Madura ima formalni razlog, to je prekupčevanje z drogo, toda za formalnim obstaja še en, mnogo pomembnejši razlog strateške narave. Maduro je bil najpomembnejši zaveznik Kitajske za Kubo. Ti sta med vodilnimi državami protiameriške koalicije v Južni in Latinski Ameriki. Maduro je bil v rednih stikih s kitajsko komunistično partijo (KKP), predvsem s Qiu Xiaoqijem, posebnim odposlancem za latinskoameriške zadeve pri KKP.

Kitajska se je s korupcijo in izsiljevanjem s krediti dokopala do pristanišč, infrastrukture in obveščevalnih služb. Države v Južni Ameriki, ki so na ta način povezane z njo, neposredno ogrožajo ameriško nacionalno varnost. Razumevanje tega vidika prinese več jasnosti v ameriško operacijo.

Kitajska se strateško pozicionira na različnih celinah ne le zaradi želje po ekonomskem trgovanju s tamkajšnjimi državami, ampak predvsem zato, ker dolgoročno širi svoj državni in vojaški vpliv. Kitajska podjetja, ki se usidrajo v omenjenih državah, so državna ali z državo povezana podjetja, ki delujejo kot vojaška in obveščevalna roka KKP.

Tudi zasebna podjetja, kot so TikTok, Huawei, Geely itd., so trdno vezana na KKP in kitajske obveščevalne službe, ki od njih pridobivajo informacije o lokacijah in obnašanju lastnikov produktov ali storitev. Električni avtomobili neprekinjeno pošiljajo podatke izven matičnih držav, tudi ko ne gre le za informacije o stanju avtomobila in servisiranju, opozarjata China Strategic Risk Institute (CSRI) in švedski Royal Institute of Technology (KTH).

Strah pred vohunjenjem

Obstaja še ena nevarnost – v primeru sporov s Kitajsko lahko njihove službe onemogočijo vožnjo avtomobilov, posnamejo ceste, dobijo informacije iz mobilnih naprav, zato mnoga podjetja, ki se upravičeno bojijo ekonomskega vohunjenja, in državne institucije, ki se bojijo državnega vohunjenja, omejujejo uporabo mobilnih telefonov in avtomobilov, izdelanih na Kitajskem.

Vir: Unsplash

Jeseni 2025 je Izrael prepovedal uporabo kitajskih avtomobilov vsem pripadnikom IDF in državnih institucij, ki imajo dostop do kakršnihkoli občutljivih informacij. Avgusta 2025 je Izrael prepovedal dostop in vstop vsem kitajskim avtomobilom v vojaške baze, obveščevalne ustanove, komunikacijske stavbe in vse ustanove, ki se ukvarjajo z občutljivimi informacijami.

Enako je storilo že več tehnoloških podjetij. Izraelske obveščevalne službe so namreč ugotovile, da so moderni avtomobili brezžični operacijski sistemi s kamerami in mikrofoni, ki neprekinjeno snemajo ter pošiljajo zbrane informacije kitajskim obveščevalnim službam, kot veleva kitajski nacionalni obveščevalni zakon. Na Kitajskem namreč ni pravice do zasebnosti, zato so vsa zasebna podjetja podvržena omenjenemu zakonu.

Izraelske obveščevalne službe so ugotovile, da so moderni avtomobili brezžični operacijski sistemi s kamerami in mikrofoni, ki neprekinjeno snemajo ter pošiljajo zbrane informacije kitajskim obveščevalnim službam.

Drugačne metode bojevanja

Ljudje morda danes pričakujejo tretjo svetovno vojno s tanki in atomskimi bombami, toda tveganje takšnega spopada je preveliko. Zato države uporabljajo druge metode: vojskovanje na drugih ozemljih (srednja Afrika); endemično podkupovanje voditeljev, kar prinese okupacije celih pristanišč in obal brez vojske (kitajsko kupovanje voditeljev v Afriki in Južni Ameriki), pošiljanje droge (kitajske dobave fentanila in južnoameriški karteli); podjetja, ki pošiljajo obveščevalne podatke (Huawei, TikTok, električni avtomobili); kreditiranje, ki se kasneje prelije v izsiljevanje (Peru, ki je za to moral prepustiti pristanišče in dovoliti Kitajski, da opustoši ribjo populacijo ob njihovih obalah); financiranje protiameriških in protievropskih režimov (Kuba, Kolumbija, Venezuela, Peru, Brazilija); financiranje nevladnikov s stotinami milijonov, ki pridejo tudi od milijonarjev, ki aktivno delajo za KKP (primer je Neville Singham, multimilijonar, ki v imenu KKP in obveščevalnih služb zasipa nevladnike in aktiviste z desetinami milijoni ameriških dolarjev).

Primer Nevilla Singhama ni edini, je pa lep primer, kako so lovke KKP in njenih obveščevalnih služb prodrle na Zahod preko univerz, šol, institutov, skrajne levice in aplikacij, kot je TikTok. Singham je samo eni organizaciji, imenovani The People's Forum, doniral 20,4 milijona ameriških dolarjev za nenehne proteste in tudi uničevanje lastnine. Ta organizacija in mnoge druge nevladne organizacije so med prvimi, ko gre za protizahodne proteste. Organizirani so tako dobro, da po dogodku, ki ni v interesu Kitajske, ne mine nekaj ur, ko se pojavijo na raznih agitacijah, zapiranju ulic in siceršnjem povzročanju nemirov.

Fotografija je simbolična. Vir: Unsplash

Kot v svojem poročilu navaja ameriški kongres, je uradna strategija pod KKP in voditeljem Šijem »sejanje nemirov«, kar pomeni ustvarjanje globokih notranjih sporov v sovražnih državah za odvračanje morebitnih konfliktov s Kitajsko. V prevodu, medtem ko se kitajski interesi usidrajo v okolici zahodnih sovražnikov, se znotraj sovražnika ustvarijo tako globoki spori in konflikti, da ta ne bo sposoben nasprotovati kitajskim interesom ali jih celo ne bo opazil.

Primer Nevilla Singhama ni edini, je pa lep primer, kako so lovke KKP in njenih obveščevalnih služb prodrle na Zahod preko univerz, šol, institutov, skrajne levice in aplikacij, kot je TikTok. Singham je samo eni organizaciji, imenovani The People's Forum, doniral 20,4 milijona ameriških dolarjev za nenehne proteste in tudi uničevanje lastnine.

Neville Singham in njegova aktivistična žena Jodie Evans, soustanoviteljica skrajne levičarske organizacije Code-Pink, sta redna gosta kitajskih komunističnih veljakov in obveščevalnih služb ter sploh ne skrivata več, da delata za interese Kitajske. Evansova je velika promotorka tudi Severne Koreje ter Kube in je v ZDA takoj organizirala proteste proti ameriški posebni operaciji.

Kuba – središče vohunjenja proti ZDA

Kitajsko usidranje okoli ZDA je dejansko sovražno dejanje prevzema pristanišč, preostale ključne infrastrukture, kot so letališča, zato je zanje ključno, da sodelujejo v izgradnji ter tako obdržijo nadzor. Ob tem je pomembno poudariti, da je Kuba postala središče kitajskega vohunjenja proti ZDA, lokalne milice in karteli pa vojaška sila za uveljavljanje njihovih interesov.

Kitajska trenutno dela na izrazitem povečanju vojske: povečuje namreč kopensko vojsko, mornarico in letalstvo, in ko bodo enkrat sposobni operativno voditi vojaške baze po svetu, je sprememba civilne infrastrukture v vojaško le še vprašanje časa. Zato Kitajska ustvarja v Južni Ameriki države dolžnice, prevzema njihovo infrastrukturo in jih ekonomsko veže nase.

Če ZDA ne storijo ničesar, potem se bodo kaj kmalu znašle obkrožene ne le s sovražno obveščevalno infrastrukturo, zaščiteno z lokalnimi milicami, ampak z oboroženim sovražnikom na svojem pragu. V tej luči je ravnanje Trumpove administracije razumljivo, v prihodnosti pa lahko pričakujemo še več podobnih akcij za zaščito ameriških nacionalnih in varnostnih interesov.

Če ZDA ne storijo ničesar, potem se bodo kaj kmalu znašle obkrožene ne le s sovražno obveščevalno infrastrukturo, zaščiteno z lokalnimi milicami, ampak z oboroženim sovražnikom na svojem pragu.

Vojna za Arktiko se je začela, ko je Zahod spal

Enako lahko vidimo interes za Grenlandijo, kajti Rusija že zadnjih 20 let širi ne le civilno, ampak tudi vojaško infrastrukturo v Arktičnem morju. Podobno ravna Kitajska, ki uporablja ruske infrastrukturne kapacitete za svoje potrebe. Vojna za Arktiko se je začela, medtem ko je Zahod spal.

Vir: Shutterstock

Trump je Zahod zbudil iz sna in ne glede na histerične reakcije Evrope, ki se je leta lepila na ameriško obrambo, je zdaj pomembno, da EU razume, kako pomembna je obramba in zaščita svojih interesov. Če Danska in EU nista pripravljeni zaščititi zahodnih interesov na Grenlandiji, potem bo Evropo doletel »Maduro efekt«, kajti ZDA ne bodo želele tvegati kitajsko-ruske grožnje. Ali bo birokracija EU v svojih odlično plačanih bruseljskih slonokoščenih stolpih to končno dojela, pa je že drugo vprašanje.

Izbrano za naročnike
Domovina št. 233: »Vse moje knjige temeljijo na dokumentih«
Domovina 233: »Vse moje knjige temeljijo na dokumentih«
Moj poklon, slovenski film
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kako bo Evropa branila Grenlandijo?
  • 14. 01. 2026
V Tjandžinu in Pekingu je bilo veliko teatra
  • 13. 09. 2025
Socializem je vedno teorija, vsi vemo, da v praksi ne obstaja, v Venezueli je narko diktatura pod plaščem socializma
  • 24. 12. 2025

Ekskluzivno za naročnike

Populizem brez meja
15. 1. 2026 ob 6:00
Domovina št. 234: Bliža se konec norega mandata
14. 1. 2026 ob 6:10
Domovina 234: Bliža se konec norega mandata
14. 1. 2026 ob 6:00
Vse naročniške vsebine

Prihajajoči dogodki

JAN
17
Lutkovna predstavaFriderik, grajska podgana
17:00 - 17:30
JAN
24
Pripovedovalska predstava Zajčkova hišica
17:00 - 17:35
MAR
29
Janko in Metka
17:00 - 19:00
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00
Ogled koledarja