Ukrajina v nezavidljivem primežu velesil

Ruski predsednik Vladimir Putin je privolil v srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, so sporočili ameriški predsednik Donald Trump in evropski voditelji. Zelenski je novico pozdravil in jo po poročanju Guardiana označil za velik korak naprej v smeri mirovnega sporazuma. Manj pa bo najbrž zadovoljen s predlogom, ki ga bo imel na mizi.

Madžarska ali Švica?

Kot možni lokaciji se omenjata Madžarska in Švica. Višji uslužbenec ameriške vlade je dejal, da bi se ruski in ukrajinski voditelj lahko srečala pri vzhodnih sosedih, medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron ocenil, da bi morala sestanek gostiti nevtralna država, in se zavzel za to, da bi potekal v Ženevi.

Medtem ko Zelenski tudi v zadnjih pogovorih in javnih nastopih vztraja pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, pa ruski zunanji minister Sergej Lavrov trdi, da mora vsak mirovni sporazum o Ukrajini zagotoviti varnost Rusije in spoštovanje pravic Rusov in rusko govorečih ljudi v Ukrajini. Pri slednjem gre seveda za regijo Donbas, ki jo sestavljata okrožji Lugansk in Donetsk.

Podatki o narodnostni sestavi regije so sicer skopi, v zadnjem popisu izpred več kot dveh desetletij se je za Ukrajince izrekla več kot polovica tamkajšnjih prebivalcev, skoraj vsi preostali so Rusi. Tako prvi kot drugi pa v veliki večini govorijo rusko.

Je petina Ukrajine izgubljena?

In prav Donbas si želi Putin očitno imeti pod ruskim okriljem. Zelenski seveda ni navdušen, toda po mnenju obramboslovca Bogomirja Ferfile mu drugega ne preostane. Ocene izpred treh let, da bi Putin lahko padel, če bi prišlo do vojne, se niso izkazale za pravilne. Nasprotno, Rusiji je uspelo civilno industrijo spremeniti v vojaški pogon, s čimer je vzpostavila vojaško industrijo, ki daleč presega zahodno.

Kot je povedal Ferfila, število ruskih tankov, oklepnikov in najpogosteje rabljenih 155-milimetrskih granat štirikrat presega število, ki jih premore Zahod, torej Nato in 55 držav, ki podpirajo Ukrajino. Izpostavil je tudi moč »žive sile« v Rusiji, ki se je doslej borila zgolj z eno mobilizacijo 300.000 nabornikov.

V luči ameriške administracije, ki Ukrajine ne namerava v nedogled zalagati s sistemi protizračne obrambe, Ukrajini žal verjetno ne bo ostalo drugega kot da pristane na Putinov diktat, če bo želela doseči mir. Trump je po oceni Ferfile dosegel največ kot je lahko, a »20 odstotkov Ukrajine je izgubljene«.

Naslednji v vrsti zamrznjenih konfliktov?

Putin naj bi na prekinitev spopadov pristal potem, ko bi mu Ukrajina prepustila tudi del ozemelj Donbasa, ki jih armada sicer še ni zasedla. Na severu pa naj bi se bila ruska vojska pripravljena celo za nekaj kilometrov umakniti. Sicer pa naj bi novo mejo med Rusijo in Ukrajino predstavljala trenutna linija spopadov, je pojasnil Ferfila.

Spomnil je, da gre za ponovitev scenarija iz Moldavije in Gruzije, Ukrajina pa bi bila lahko naslednja v vrsti zamrznjenih konfliktov. V Gruziji je Rusija na podoben način okupirala Abhazijo in Južno Osetijo, v Moldaviji pa Transnistrijo.

Napad Rusije na članice Nato je utopija

Donbas je sicer strateškega pomena zaradi industrijske razvitosti in naravnih surovin, hkrati pa predstavlja območje, kjer je ruska manjšina izjemno številčna. Prav na tem območju so v minulih treh letih in pol potekali najhujši spopadi. Toda dogajanje na terenu po besedah Ferfile kaže na to, da se mu bo Ukrajina prisiljena odpovedati. Na drugi strani bi to za Ukrajino tudi pomenilo, da bodo imeli v prihodnje mir pred rusko manjšino, ki se tako ne bo več vpletala v ukrajinske volitve, povzročala zdrah in zastopala proruskih kandidatov, je pojasnil Ferfila.

V primeru dogovora Putin sicer zagotavlja, da ne bo napadel ne Ukrajine ne evropskih držav. Toda kot poudarja obramboslovec, je Rusija kljub nesporni vojaški moči danes ekonomsko šibkejša kot nekoč. V tem pogledu je na približno 10. mestu, primerljiva denimo z Italijo. »Še vedno je sicer vojaška supersila, a tudi Putin si ne more več privoščiti vojne,« je pojasnil Ferfila.

Trenutno je Donbas Putinov doseg, medtem ko je napad na članice Nata po Ferfilovi oceni »utopija«, česar se zaveda tudi ruski predsednik. Hkrati pa je v ameriškem interesu, da se ne nazadnje zaustavi povezovanje Rusije in Kitajske kot Trumpove nasprotnice številka ena.