Umetna inteligenca: koristen pripomoček ali orodje manipulacije?

Konec leta 2022 je podjetje OpenAI predstavilo pravo spletno senzacijo, ki je obnorela svet – model umetne inteligence (UI, ang. artificial intelligence oz. AI) ChatGPT, zasnovan kot spletni klepetalnik. Takrat si verjetno nihče niti v sanjah ni predstavljal, kako se bo ta zarezala v naše življenje, danes pa si tega marsikdo ne predstavlja brez njene pomoči. Preverili smo, kako se je razvila umetna inteligenca, česa je zmožna in kako se lahko odgovori na enako vprašanje – v našem primeru o oceni dela Golobove vlade – med različnimi ponudniki UI razlikujejo, zaradi česar previdnost ni odveč.

»Umetna inteligenca je orodje, ki posnema nekatere oblike človeškega razmišljanja, da nam pomaga hitreje in bolje opravljati naloge.« Táko definicijo nam poda spletni klepetalnik ChatGPT, ki je leta 2022 postal prvi široko dostopen jezikovni model umetne inteligence, danes pa še zdaleč ni edini. Med bolj razširjenimi so Grok, UI podjetja xAI v lasti multimilijarderja Elona Muska; Gemini, UI podjetja Google; in Copilot, UI podjetja Microsoft. Ko ChatGPT prosimo za preprosto razlago, prednost umetne inteligence predstavi v hitrem obdelovanju ogromnih količin podatkov, pri tem pa poudari tudi, da nima zavesti ali občutkov, ne razume sveta kot človek in ne razmišlja sama od sebe. Naj omenimo, da poleg omenjenih jezikovnih modelov na področje UI spadajo tudi roboti, sistemi za prepoznavo obraza, glasovni pomočniki, samovozeči avtomobili itn.

Sprotno učenje

Prav sprotno strojno učenje je za umetno inteligenco ključno, saj je danes na bistveno višji ravni kot pred tremi leti. »'Adijo, domače naloge,' je nedavno čivknil Elon Musk. Toda slovenski šolarji si z njim še ne bodo mogli kaj prida pomagati. Med drugim tudi zaradi preslabe slovenščine,« smo v Domovini zapisali kmalu po izdaji ChatGPT, a danes bi Musku že skoraj lahko prikimali. Sprva je bila ogromna pomanjkljivost ChatGPT ta, da je za delovanje s svetovnega spleta črpal podatke, ki so bili objavljeni do leta 2021.

Pobrskali smo po zgodovini pogovorov z njim. Na vprašanje, kdo je predsednik Republike Slovenije, je aprila 2023 odgovoril: »Trenutni predsednik Republike Slovenije (stanje od leta 2021) je Borut Pahor.« Čez nekaj dni smo poskusili ponovno, a bili neuspešni. Šli smo celo tako daleč, da smo ga prosili, naj povzame novico s spletnega portala MMC RTV SLO, kar je, z izjemo napačne letnice, opravil z odliko: »Državna volilna komisija je uradno potrdila zmago Nataše Pirc Musar na predsedniških volitvah v Sloveniji leta 2021.« Takoj zatem smo mu znova zastavili vprašanje, kdo je slovenski predsednik republike, nakar je zatrdil, da je to Borut Pahor. Podobno zastarele podatke je navajal za predsednika državnega zbora, v nadaljevanju pa smo ga celo prepričali, da je Žiga Kordiš (namišljena oseba, op. a.) tisti, ki je bil, tako je zapisal ChatGPT, »resnično izvoljen za predsednika Državnega zbora Republike Slovenije 14. aprila 2022«, kar seveda v nobenem pogledu ne drži. Danes težav z odgovori na tovrstna vprašanja nima nobeden izmed naštetih jezikovnih modelov UI.

Razsežnosti UI

Če smo se leta 2023 čudili, da zna UI pripraviti seminarsko nalogo, napisati pravljico ali pesem (vsebinsko sicer vprašljive kakovosti), pa danes slike, videoposnetki in celo glasba, ustvarjeni z njeno pomočjo, niso nič nenavadnega. Na nekaterih spletnih novičarskih portalih so tovrstne fotografije stalnica. Eden izmed slovenskih političnih tednikov pa redne tedenske karikature generira izključno z UI. Pri tem poudarjamo, da avtor karikatur pri Domovini pri ustvarjanju le-teh ne uporablja UI. Poznamo tudi primer ene izmed slovenskih televizij, na kateri vam vremensko napoved predstavi dekle, ki je plod UI, česar pa ni težko prepoznati, saj (za zdaj) spominja na amatersko sinhroniziran lik iz risanke. Tudi sicer se na spletu in družbenih omrežjih pojavlja ogromno slik in videoposnetkov, ki jih je ustvaril UI, zato sta Facebook in Instagram že omogočila, da lahko uporabnik k objavi doda oznako, ki opozarja, da je vsebino ustvaril UI. Verjetno se marsikdo spomni lažne viralne fotografije papeža Frančiška v beli puhovki, ki je v trenutku obnorela svet. Pri tem je najdlje šel Grok, ki je na uporabnikovo zahtevo omogočal »digitalno slačenje« žensk in otrok, zaradi česar je Bruselj ta teden sprožil preiskavo.

Na spletu in družbenih omrežjih pojavlja ogromno slik in videoposnetkov, ki jih je ustvaril UI.

Primer Roberta Goloba

Predsednik vlade Robert Golob je pred dobrim mesecem napovedal državno platformo umetne inteligence, do katere naj bi imeli brezplačen dostop vsi državljani. Na prvi pogled všečen, tehnološko napreden, ekonomsko koristen in socialno pravičen predlog, je ob tej napovedi na svojem blogu Čas/opis zapisal politični komentator Žiga Turk, obenem pa opozoril: »Državni veliki jezikovni modeli omogočajo oblasti, da vpliva na to, kako bodo ti modeli ljudem odgovarjali, in daje državi vpogled v to, kaj in kdo bo umetno inteligenco spraševal.« Da se odgovori UI na enako vprašanje lahko povsem razlikujejo glede na to, od kod črpa informacije, smo ugotovili tudi sami, ko smo platforme ChatGPT, Grok, Gemini in Copilot vprašali, kakšen predsednik vlade je Robert Golob.

Najbolj »depolitiziran« odgovor je podal Copilot: »Robert Golob je predsednik vlade, ki združuje strokovno tehnokratsko ozadje, aktivno zunanjepolitično držo in levosredinsko politično usmeritev. V javnosti nastopa kot zagovornik evropske enotnosti, zelenega prehoda in političnega povezovanja, hkrati pa uporablja tudi bolj osebno komunikacijo, da bi se približal volivcem.«

ChatGPT je Goloba opisal kot strokovno in razvojno usmerjeno osebo, ki velja za inženirja in menedžerja, ki je aktiven tudi v mednarodnih zadevah, pri čemer se sklicuje na priznanje Palestine. Njegovo vlado je označil kot uspešno pri spopadanju z gospodarskimi izzivi ter izboljšanju kazalnikov rasti in vlaganj. Dodal je, da se Golob sooča s kritikami o komunikaciji in političnih pritiskih ter da ga je zaradi osebnih intervencij pri kadrovanju preiskovala Komisija za preprečevanje korupcije.

Gemini je povedal, da premier v politiki uporablja menedžerski pristop. Pripisal mu je impulzivno in neposredno retoriko, zaradi česar mu nekateri očitajo aroganco. Trdi, da je Golobova vlada umirila strasti po mandatu Janševe vlade. »Odpravili so nekatere ukrepe iz časa epidemije in poudarjali spoštovanje pravne države ter medijske svobode (npr. zakon o RTV).« Kot diplomatski uspeh je navedel izvolitev Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN. Po drugi strani ga označi za polarizirajočega voditelja, ki ni uresničil časovnic in se je soočal s komunikacijskimi spodrsljaji (npr. sonce in morje kot zdravilo za kovid). »Za ene ostaja edini branik pred 'orbanizacijo' Slovenije in sposoben krizni menedžer, za druge pa je obljubljal preveč, realiziral premalo in pokazal preveč avtoritarnih tendenc pri vodenju svojih podrejenih.«

Grok si je pri kritiki dovolil največ, čeprav je predstavil tudi pozitivne ocene. Goloba po njegovih besedah nekateri vidijo kot uspešnega menedžerja, ki pa mu na drugem bregu očitajo avtoritarnost. Med dosežki izpostavi gospodarsko rast, socialno pravičnost in varnost. »Podpora prihaja tudi iz vrst, ki cenijo njegov trud za 'čiščenje' janšističnih vplivov v državni upravi.« Na drugi strani navaja, da mu kritiki očitajo pomanjkanje strokovnosti, populizem in zlorabo položaja. Opozori, da se je primanjkljaj proračuna v letu 2025 povečal, in doda, da ga nekateri vidijo kot »diletanta«, »kolerika«, »fašista«. »Nekateri vidijo v njem narcisa, ki je v politiko vstopil šele po izgubi direktorskega položaja v Gen-I.«

Kot lahko ugotovimo, so se odgovori razlikovali glede na to, od kod je UI črpal informacije, zato sta pri uporabi pomembna previdnost in preverjanje virov. Še posebej pri uporabi morebitne brezplačne državne umetne inteligence. Kot pravi Žiga Turk, bi ta »za mnoge državljane postala edini vir resnice in z lahkoto si predstavljamo oblast, ki se bo potrudila, da bo ta državna umetna inteligenca 'depolitizirana' na podoben način, kot so 'depolitizirani' vrtci, šole, fakultete in dominantni mediji«.

Odgovori so se razlikovali glede na to, od kod je UI črpal informacije, zato sta pri uporabi pomembna previdnost in preverjanje virov.

(D236: 12-13)