Usoda slaščičarja, ki ni želel speči mavrične torte za istospolno poroko, pred vrhovnim sodiščem ZDA. Proti njemu tudi velike korporacije

Embed from Getty Images
"Pravica vseh ustvarjalnih poklicev, da govorijo in živijo v skladu s svojimi prepričanji, je ogrožena",  pravi Kristen Wagoner, ki slaščičarja Jacka Phillipsa brani pred Vrhovnim sodiščem ZDA.

Ta namreč istospolnem paru ni želel speči mavrične torte s sporočilom, ki bi bilo v nasprotju z njegovim (krščanskim) verskim prepričanjem, zaradi česar je bil na nižji sodni instanci že obsojen zaradi diskriminacije. 

Devet vrhovnih sodnikov naj bi bilo glede primera razdeljeno na najtesnejši možen način, odločil pa naj bi glas vrhovnega sodnika Anthonyja M. Kennedyja. 

Proti slaščičarju se je obenem postavilo mnogo velikih ameriških korporacij, ki tudi sicer zagovarjajo in podpirajo interese LGBTQ skupin. 

Primer je včeraj na vrhovno sodišče v Coloradu prišel po petih letih sodnega postopka, v katerem se je znašel Jack Philips in njegova slaščičarna, ki jo je l. 2012 tožil Charlie Craig. Slaščičarna zanj in njegovega partnerja Davida Mullinsa ni hotela speči mavrične poročne torte, namesto katere jima je slaščičar ponudil, da zanju speče drugo torto. Komisija za civilne pravice, ki par zastopa, trdi, da je slaščičar s tem kršil državni zakon proti diskriminaciji.

Tožbo je istospolni par že dobil l. 2013, ko je sodnik Philipsu naložil protidiskriminacijsko usposabljanje in peko tort za istospolne pare ali prenehanje peke poročnih tort nasploh (ki trenutno velja).

"Čeprav služim vsem, ki pridejo v mojo prodajalno, kot drugi profesionalci, ne ustvarjam peciva s sporočili, ki so v nasprotju z mojo vestjo," je Phillips pojasnil na včerajšnji novinarski konferenci pred Vrhovnim sodiščem.

Ker ne more več peči tort za poroke, je izgubil več kot 40 % svojega posla, moral je odpustiti polovico zaposlenih. Bori se, da "plača račune in obdrži trgovino", poleg tega pa prejema grožnje s smrtjo.

"Težko je verjeti, da me vlada sili izbirati med preživljanjem moje družine in zaposlenih ter kršitve načel, ki izhajajo iz mojega odnosa z Bogom," je dejal Phillips. "To ni svoboda. To ni strpnost," je dodal.

A slaščičar ne more izbirati svojih strank, pravijo njegovi nasprotniki. "Zakoni zagotavljajo, da imajo vsi, vključno z geji, svobodo izbrati poljuben obrat in vedeti, da bodo obravnavani na enak način," je dejal David Cole, pravni direktor ACLU, ki je pred Vrhovnim sodiščem zagovarjala tožečo stran. "Kot smo danes trdili na sodišču, so sodniki dolžni zagovarjati načelo enakega dostojanstva po zakonu za vse Američane - vključno z Daveom in Charliejem."

Pritisk korporacij v podporo LGBTQ

Sodni primer Jacka Phillipsa vzbuja veliko pozornosti javnosti. Med drugim je sprožil tudi reakcijo 37 velikih podjetij, med njimi Appla, Amazona, Airbnbja, American Airlines, Deutsche bank, Intela, PayPala, Uberja itd. Med drugim trdijo, da bi zavračanje postrežbe strank na podlagi jezikovnih ali verskih zadržkov škodilo tekočemu, predvidljivemu in učinkovitemu poslovanju.

Tovrsten aktivizem korporacijskega biznisa pa bi po mnenju slaščičarjeve odvetnice moral skrbeti vse Američane, predvsem, ker zagovorniki LGBTQ delujejo preko pritiskov in s pomočjo kapitala.

Apple je denimo lani nasprotoval predlogu zakona o verski svobodi v državi Georgia, zaradi podobnega zakona v Severni Karolini so Charlottu vzeli NBA All Stars tekmo, glasbeniki so odpovedovali koncerte ...  Zelo očiten primer pa je bila tudi odpustitev Googlovega inženirja, ki je opozoril na biološke spolne razlike med moškimi in ženskami.

"Obstaja neverjetna gospodarska, politična in kulturna moč, ki nasprotuje uresničevanju te vrste svoboščin", je za CNA povedal Jeremy Tedesco, višji svetovalec Alliance Defending Freedom, skupine, ki zastopa Koloradskega slaščičarja. Mnoge organizacije si prizadevajo za omejitev zaščite verske svobode. V ta namen pod vodstvom fundacije Proteus vlagajo večmilijonske vložke.

Phillipsa podprli ameriški škofje

Philipsu je v bran stopila tudi Konferenca katoliških škofov Združenih držav, ki je izrazila podporo svobodnemu izražanju in svobodi veroizpovedi.

Sklicujoč se na odločitev sodnika Anthonyja Kennedyja v zadevi Obergefell vs. Hodges, v kateri je opozoril, da lahko ljudje nasprotujejo istospolnim porokam iz "dostojnih in častnih verskih ali filozofskih razlogov", so škofje zaprosili, da se ljudem tudi v ustvarjalnih poklicih dovoli uporabiti svoje umetniške talente v skladu s temi dostojnimi in častnimi prepričanji.

V obrambo verske svobode so stopili tudi mnogi ameriški strokovnjaki za versko svobodo.

Vrhovno sodišče bo svojo odločitev verjetno sprejelo pozno spomladi ali zgodaj poleti 2018.