V anketah zmagujejo Šarčevi, na volitvah pa Janševi

Slovenske ankete javnega mnenja so, v odnosu do volitev, svojevrsten fenomen. Tudi v primeru zadnjih volitev v državni zbor se je zgodilo, da praktično nobena izmed njih ni, vsaj znotraj statistične napake, pravilno napovedala rezultata vseh ocenjenih strank. Poseben fenomen pri tem je Stranka Marjana Šarca, ki si počasi ustvarja imidž, da je za ugibanje njenega končnega volilnega rezultata od anketnih meritev potrebno odšteti vsaj nekaj odstotkov. Za primer - čeprav ji je prav Ninamedia v petek pred evropskimi volitvami napovedovala 21 % podporo med opredeljenimi volivci, je bilo končnih 15, 4 % za LMŠ  tako med novinarji kot političnimi analitiki in navsezadnje pri Marjanu Marjanu Šarcu samem smatranih kot velik uspeh. V tem se vse bolj očitno kaže spoznanje, da anket, sploh tistih od Ninamedie, tako volivci, kot novinarji, politični analitiki in politiki sami, več (upravičeno) ne jemljejo resno. Tudi zgolj tri tedne kasneje je Ninamedia stranki LMŠ med opredeljenimi volivci namerila več kot dvakrat višjo podporo, kot so jo dobili na volitvah v Evropski parlament. Vseeno je treba poudariti, da je anketa zastavljena na vprašanju podpore strankam v državnem zboru. A prav nobena od drugih anket v zadnjih mesecih Listi Marjana Šarca ni kazala nad 30 odstotki podpore med opredeljenimi, kar je pri Ninamedii zdaj pravilo že štiri mesece zapored. Prav tako ta agencija, ki jo je Janša nekoč označil za "hišno službo Gregorja Golobiča", konstantno prikazuje odstopajoče nizko podporo tako SMC kot SAB, kar bi lahko tudi pomenilo namigovanje na nujnost združitve levo-liberalnega bloka, kot naj bi bila "želja" nekaterih levičarskih strategov iz ozadja. Naši primerjalni grafi zadnjih mesecev pa kažejo tudi, da razmerja med poloma v zdajšnjem statusu quo ostajajo zabetonirana - levi pol nad desnim prevladuje približno v razmerju 2:1. To, da večjih premikov ob vztrajanju pri sedanjem stanju ni pričakovati, bi moralo skrbeti predvsem stratege pomladne desnice. Vsaj tiste med njimi, ki si še kdaj želijo prevzeti oblast in se ne zadovoljijo zgolj s svojimi privatnimi, pirovimi zmagami.