V Evropskem parlamentu podelili nagrado Saharov lani umrli borki za pravice žensk v Iranu. Kakšna je situacija v Iranu danes?

V Evropskem parlamentu so danes podelili nagrado Saharov, ki se podeljuje posameznikom oziroma organizacijam, ki si prizadevajo za svobodo misli. Letos jo je posthumno prejela lani v priporu umrla borka za pravice žensk v Iranu, Mahsa Amini.

Že v soboto so bili v Teheranu pridržani Aminini sorodniki, ki so se nameravali udeležiti današnje podelitve. Pogledali smo si, kdo je nagrajenka ter kakšno je stanje v Iranu sedaj, dobro leto po smrti Aminijeve.

Letošnja nagrada služi kot poklon vsem pogumnim in kljubovalnim ženskam v Iranu

V Evropskem parlamentu so danes nagrado Saharov, ki izkazuje priznanje posameznikom, skupinam in organizacijam, ki so pomembno prispevale k zaščiti svobode misli, posthumno podelili lani umrli borki za pravice žensk v Iranu Mahsi Amini ter iranskemu protestnemu gibanju Ženske, svoboda, življenje.

Nagrado so prevzeli odvetnik družine Amini Sale Nikbaht ter dve zagovornici pravic žensk v Iranu, ki sta to državo sicer že zapustili, Afsun Nadžafi in Mersede Šahinkar.

Nagrado Saharov evropski parlament podeljuje vsako leto od leta 1988. Poimenovana je po sovjetskem fiziku in političnem disidentu Andreju Saharovu, sama denarna nagrada pa znaša 50.000 evrov. Tudi Nobelova nagrada je bila letos podeljena iranski borki za človekove pravice, in sicer Narges Mohamadi, ki se trenutno nahaja v zaporu.

Podelitve so se sprva nameravali udeležiti tudi starša in brata Aminijeve, a so jih na teheranskem letališču pridržale iranske oblasti. Zaplenili so jim potne liste in jim prepovedali potovati iz države. Že v soboto je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola iranske oblasti pozvala, naj prekličejo odločitev o pridržanju sorodnikov nagrajenke.

Kot je danes povedala Metsola, je Aminijeva dala svoje življenje za pravice žensk v Iranu. Letošnja nagrada Saharov po besedah Metsole služi kot poklon vsem pogumnim in kljubovalnim ženskam, pa tudi moškim v Iranu, ki si kljub vedno hujšim pritiskom še vedno prizadevajo za spremembe. To so med drugim ženske, ki so bile prisiljene zapustiti svojo državo, da bi lahko nadaljevale svoj boj za resnico in pravico, ter ženske, ki so bile izpostavljene grožnjam in nadlegovanju ter jim je bilo sojeno v odsotnosti, potem ko so zapustile svojo državo, je povedala Metsola.

Roberta Metsola je še povedala, da jih Evropski parlament v njihovem boju podpira. Med drugim so bile lani sprejete 4 resolucije, v katerih parlamentarci obsojajo poskus iranskega režima, da utiša protestnike, in zahtevajo sankcije za uradnike, ki so bili vpleteni v zatiranje protestnikov.

Kdo je bila Mahsa Amini?

Mahsa Amini je bila 22-letna Iranka kurdskega porekla, ki jo je iranska moralna policija aretirala, potem ko naj bi domnevno nepravilno nosila naglavno ruto. Očividci so povedali, da jo je policija potisnila v kombi ter jo pretepla in odpeljala v center za pridržanje. Njej in Mahsinemu bratu so povedali, da so jo pripeljali na izobraževalni tečaj, katerega cilj je reformirati vedenje žensk in deklet, ki kršijo strogi islamski kodeks oblačenja v državi.

Moralna policija je pretepla tudi brata Mahse Amini, ki je aretaciji nasprotoval. V policijskem pridržanju je nato Mahsa podlegla mučenju in drugemu agresivnemu ravnanju, npr. pretepanju po glavi. Kasneje je padla v komo, z rešilnim vozilom je bila prepeljana v bolnišnico, kjer pa je umrla tri dni po aretaciji, 16. septembra 2022.

Smrt Mahse Amini je sprožila vsedržavni upor. Protesti so bili sprva usmerjeni proti strogim islamskim pravilom oblačenja za ženske, kasneje pa so prerasli v protivladne proteste in odkrito nasprotovanje iranski teokratski ureditvi, eni redkih držav, za katero lahko dejansko rečemo, da na nacionalni ravni uporablja šeriatsko pravo. Kot znak državljanske nepokorščine se je vse več žensk v javnosti pojavljalo brez naglavne rute.

Iranske oblasti so se na proteste odzvale s silo, v protestnike so na primer streljali z naboji in kovinskimi kroglicami, nad protestnike pa so spustili tudi oblak solzivca. Ubitih je bilo na stotine protestnikov, več tisoč pa jih je bilo poškodovanih, nekateri so zaradi izstreljenih kovinskih kroglic tudi oslepeli. Med samimi protesti, pa tudi po njih, so obveščevalne in varnostne sile izvajale obsežno mučenje. Mučeni so bili med drugim tudi otroci. Sedmim protestnikom je bila izrečena smrtna kazen.

Kakšna je situacija v Iranu danes?

Situacija v Iranu se po dobrem letu od smrti Mahse Amini ni kaj dosti izboljšala. Uradno naj bi sicer moralna policija že decembra lani prenehala z obstojem, a je Iran podobne projekte lansiral tudi letos.

Kot opozarja nevladna organizacija Amnesty International, iranske oblasti še vedno nekaznovano izvajajo zločine, ki so v neskladju z mednarodnim pravom. Mučenja v priporu in zaporih so stalnica, ženske pa se še vedno soočajo s pregonom, izključitvijo iz šole oziroma univerze, izgubo službe, zaplembo avtomobila ter drugimi kaznimi, če ne upoštevajo pravil glede nošenja naglavne rute.

Smrtna kazen kot orodje politične represije, opozarjajo v Amnesty Internationalu, je v porastu. Britanska revija The Economist sicer napoveduje, da se bodo pravila oblačenja, simbol teokratske vladavine od leta 1979, v prihodnosti nekoliko ublažila. A zaenkrat, kot opominjajo tako nevladne organizacije kot tudi letos podeljeni nagradi Saharov in Nobelova nagrada za mir, temu še ni tako.