V javni upravi odgovoren za razdeljevanje denarja kmetom, na socialnih omrežjih jih blati že leta. Razkrivamo sporne objave in njihove (ne)posledice

»Širom naše dežele danes poteka modna revija kmetijske mehanizacije, financirane z javnim denarjem. Povedano po domače … s kmetijskimi subvencijami,« je bila le ena izmed spornih izjav javnega uslužbenca, odgovornega za nadzor nad razdeljevanjem finančnih sredstev med kmetijska gospodarstva. 

Še posebej v časih, ko se iz besed predstavnikov kmetijskih organizacij sliši, da težko umirjajo strasti kmetov, je sporno, kako lahko agencijski uradnik postane sovražnik kmeta. Korektno obnašanje tudi v zasebnem življenju oseb, ki se znajdejo na Seznamu pooblaščenih oseb za vodenje in odločanje v upravnem postopku v uradnem dokumentu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in so del dobrega imena Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), bi lahko bilo samoumevno. V primeru dotičnega javnega uslužbenca tak službeni položaj omogoča ravno obratno – priložnost za posmeh in porogljivost.

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je ključni organ v Sloveniji, ki je odgovoren za nadzor razdeljevanja finančnih sredstev med kmetijska gospodarstva. Je organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in kot pišejo na svoji spletni strani: »Edina slovenska institucija, ki je polno akreditirana za izvajanje ukrepov skupne kmetijske in ribiške politike, ustanovljena po evropskem zgledu za izvajanje ukrepov kmetijske politike in izplačevanje sredstev iz evropskih kmetijskih in ribiških skladov.«

Podsekretar sektorja za neposredna plačila in vodja oddelka v sklopu vsebinskega sektorja za neposredna plačila Nikolaj Celec je bil glede svojih zapisov že opozorjen. Vendar očitno opozorila delodajalca niso zadostovala.

Osebni pogovor brez posledic 

Že v času lanskega protesta je Celec širil svoja razmišljanja tudi javno na družbenem omrežju Facebook. Pritožbe glede neprimernih objav in nespoštovanja kmetov je na agencijo naslovilo več deležnikov v kmetijstvu. Med njimi tudi ena izmed stanovskih organizacij. 

»Z uslužbencem, ki je avtor objav na družbenih omrežjih, je bil opravljen osebni pogovor, kjer je bila izražena skrb zaradi tovrstnih objav in metanje slabe luči na vse nas, ki tako ne mislimo in ki se trudimo, da bi agencija še naprej tako dobro delovala, navznoter in navzven«, je kot uraden odziv na pritožbo ene izmed stanovskih organizacij iz lanskega leta, v času prvih kmečkih protestov, zapisal direktor ARSKTRP, mag. Miran Mihelič.

Nadaljevanje objav 

Kot kaže, osebni pogovor z direktorjem agencije ni pomagal, saj g. Celec nadaljuje z objavami tudi v času trenutnih aktualnih razmer. Pri tem je zanimivo, da se njegove objave vrstijo večkrat na dan in tudi v službenem času. Nadaljnji morebitni koraki agencije in njenega vodstva še niso znani. G. Celec je očitno na nasprotnem bregu pri veliko temah. Ena izmed njih je tudi zadnja veterinarska saga družine Možgan.

Ironija situacije pa je, da na spletni strani agencije piše naslednje: »Na agenciji smo odgovorni za pravočasno in zakonito izvedbo plačil kmetovalcem ter drugim upravičencem iz sredstev državnega proračuna in sredstev evropskih skladov: Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR) [...] Učinkovita, hitra in natančna tehnična izvedba ukrepov kmetijske politike pomeni podporo ohranjanju in razvoju podeželja v Sloveniji ter krepitvi kmetijskih trgov. Naše delo je tako usmerjeno k vsem, ki so posredno ali neposredno povezani s kmetijstvom in podeželjem.«

Na današnji dan kmetje čakajo na svoje odločbe neposrednih plačil še iz prejšnjega leta, saj ta prihajajo z veliko zamudo. Dobri odnosi med kmeti in institucijami, ki jih nadzirajo in jim dodeljujejo finančna sredstva, so ključnega pomena. Takšno in podobno obnašanje je nesprejemljivo za javnega uslužbenca in kaže na pomanjkanje spoštovanja do ključnih deležnikov v kmetijskem sektorju. Obenem pa takšne objave mečejo senco dvoma na delo Agencije ter na izpolnjevanje nalog javnega uslužbenca, ki očitno slabo razume poslanstvo agencije, ki naj bi s svojim delom nudila podporo ohranjanju in razvoju podeželja.