V Nemčiji sprejeli dva na videz povsem različna zakona glede priseljevanja. Kaj prinašata?

V Nemčiji so sprejeli dva navidez nasprotujoča si zakona, ki se tičeta migracij. Po prvem bo lažje dobiti nemško državljanstvo, po drugem pa bo omogočen lažji izgon tistih, ki nimajo pravice do bivanja v Nemčiji. Konec januarja je bil sprejet še dodaten zakon, ki naj bi se lotil problematike pošiljanja denarja prosilcev za azil v države izvora.
Ogledali si bomo, kaj ti trije zakoni prinašajo ter kakšno je stanje glede tujega prebivalstva v Nemčiji.
Kar 16 odstotkov nemških prebivalcev nima nemškega državljanstva
Vladajoča leva koalicija je pred nekaj tedni v Nemčiji sprejela dva zakona, ki se tičeta priseljevanja. V Nemčiji razprava o migracijah postaja vedno bolj razgreta. V začetku januarja je tako v prestižnem hotelu v bližini Berlina prišlo do srečanja trdo desnih politikov, ki so razpravljali o izgonu milijonov tujcev. Posledično je leva stran političnega spektra organizirala vrsto velikih »protifašističnih« demonstracij po vsej državi, katerih se je na njihovem vrhuncu udeležilo več kot milijon ljudi.
Nemčijo pesti nizka rodnost in manjko delovne sile, kar seveda pomeni potrebo po uvozu delovne sile. Zaradi povečanja migracij pa tudi bolj liberalno nagnjeni Nemci v zadnjem času trdijo, da so »nekatere vrste« priseljencev tuje »Leitkulturi«, nekakšnemu mehkemu konceptu nemštva.
Prvi zakon od dveh, ki smo jih omenili, bolj ustreza konzervativcem. Gre za ureditev, ki bi olajšala izgon prosilcev za azil, predvsem tistih z dvomljivim ozadjem oziroma zgodbo, katerih število se je od konca pandemije močno povečalo. Z drugim zakonom pa naj bi olajšali pridobitev državljanstva zakonitim priseljencem.
Kar 13,4 milijona nemških prebivalcev (od skupno 84 milijonov) nima nemškega državljanstva, kar znaša približno 16 odstotkov. V Sloveniji tuji državljani (po podatkih iz oktobra 2023) predstavljajo 9,4 odstotka prebivalstva. Od teh 13,4 milijona jih nekaj več kot 5 milijonov v Nemčiji biva že več kot 10 let.
Seveda pa ta številka močno naraste v nekaterih mestih. V Offenbachu, na primer, ki se nahaja v bližini Frankfurta ob Majni v zvezni državi Hessen, je 45 odstotkov prebivalcev tujih državljanov. Tretjina Münchna ima tuje državljanstvo, pa npr. četrtina Berlina. Deloma je razlog za to tudi v počasnejši naturalizaciji.
Nemška stopnja naturalizacije (odstotek tujcev s stalnim prebivališčem, ki jim je vsako leto podeljeno državljanstvo) je leta 2021 znašala 1,2 odstotka, kar je pod evropskim povprečjem, ki je 2,2 odstotka. Deloma pa je razlog tudi v tem, da se predvsem turški državljani ne odločijo za nemško državljanstvo. Tisti turški priseljenci, ki dobijo nemško državljanstvo, so v povprečju v državi že 24 let.
Za večino prosilcev novi zakon o državljanstvu skrajšuje pogoj stalnega prebivališča z osmih na pet let. V določenih posebnih primerih pa se lahko pogoj bivanja skrajša na tri leta.
Otroci, ki so rojeni v Nemčiji, katerih vsaj en starš v Nemčiji živi pet let, bodo avtomatsko postali državljani. Dvojno državljanstvo bo po novem na splošno dovoljeno, hkrati pa bodo morali novi državljani obljubiti, da bodo podpirali demokratične svoboščine in sprejeli »posebno zgodovinsko odgovornost« Nemčije za nacizem in potrebo po zaščiti življenja Judov.
Približno 5 milijonov prebivalcev s stalnim prebivališčem v Nemčiji ima že državljanstvo katere izmed članic EU, zato je vprašanje, koliko bodo motivirani za pridobitev nemškega državljanstva. Tudi za ostalih 8 milijonov nedržavljanov, med katere spadajo tudi ukrajinski begunci, se poraja vprašanje, koliko bodo zaradi novega zakona postali bolj zagreti za pridobitev državljanstva.
Po nekaterih ocenah bi lahko v naslednjih nekaj letih v volilne imenike dodali 2 milijona novih državljanov. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je ta zakon že označila za »državni udar s prisilnim prestrukturiranjem demografije volivcev«.
Omogočenih bo dodatnih 600 deportacij letno
Praktično istočasno so, zanimivo, v Nemčiji sprejeli še en zakon, ki pa je na prvi pogled čisto drugačen od zakona o državljanstvu.
Sprejet je bil namreč zakon, ki bi po nekaterih vladnih ocenah omogočil dodatnih 600 deportacij letno. Notranja ministrica Nancy Faeser je povedala, da bo ta zakon omogočil hitrejši izgon tistih, ki nimajo pravice do bivanja v Nemčiji, s čimer se bodo sprostila dodatna sredstva za tiste ljudi, ki najbolj potrebujejo zatočišče.
S tem zakonom se povečujejo tudi pooblastila policiji. Ta bo po novem lažje ugotavljala identiteto migrantov ter preiskovala posameznike, ki jim je bil odrejen odhod iz države. Z 10 na 28 dni se povečuje tudi maksimalni čas, ki ga lahko osebe preživijo v priporu pred deportacijo. Nova zakonodaja povečuje tudi kazni za pomočnike migrantov, pa če so za svoje usluge plačani ali ne.
Nemško odvetniško združenje je že izrazilo svoje nasprotovanje sprejetim ukrepom, po njihovem mnenju so namreč nesorazmerni. Nevladne organizacije pa izražajo zgražanje nad možnimi zapornimi kaznimi za tiste, ki migrantom nudijo humanitarno pomoč. Koalicija je v predlog zakonodaje sicer vključila določene izjeme za nevladne skupine, ki migrantom pomagajo v Sredozemskem morju.
Nekoliko kasneje je bil sprejet še tretji zakon, ki naj bi migrantom onemogočal pošiljanje denarja v tujino. Del državne pomoči, ki jo prejmejo prosilci za azil, bodo dali na voljo v obliki dobropisa na plačilni kartici. Ta ne bo povezana s transakcijskim računom, možno pa jo bo uporabljati povsod po Nemčiji, ne pa drugod. Prav tako pa ne predvidevajo možnosti prenosov s kartice na kartico oziroma raznih drugih prenosov v Nemčiji ali tujini. Bodo pa upravičenci le imeli možnost vpogleda v stanje dobroimetja.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Zakaj Janković ni smel odtegniti podpore Vučiću

Vlada, dobrodošla na Povšetovi

Alma Mater v Washingtonu združila vodilne strokovnjake za umetno inteligenco

Na slabe razmere v zdravstvu opozarjajo tudi medicinske sestre

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja

Zbor za republiko: 'Ne' manipuliranju o Izraelsko-Palestinskem konfliktu

Zakonodajna služba raztrgala predlog pravnice Urške
Ekskluzivno za naročnike

Zakaj Janković ni smel odtegniti podpore Vučiću

Novo: 187. številka tednika Domovina
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Video objave
Izbor urednika

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja

Zakonodajna služba raztrgala predlog pravnice Urške

Velenjski svetniki so vložili pobudo za preimenovanje Titovega trga

Novo: 187. številka tednika Domovina

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni

1 komentar
rasputin
Sprejet je bil namreč zakon, ki bi po nekaterih vladnih ocenah omogočil dodatnih 600 deportacij letno.
****
600 deportacij letno, to pa je številka. A mogoče manjka par ničel?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.