V NSi jih skrbi za gasilce in čistilke, a na ministrovi mizi bo kmalu vprašanje zamrznitve dviga minimalne plače

Prvih šest mesecev Janševe vlade je, iz razumljivih izrednih okoliščin, zaznamovala izrazito socialno naravnana fiskalna politika, kjer se je ljudem in podjetjem za blažitev socialnih stisk ob koronavirusni situaciji razdelilo mnogo davkoplačevalskega in izposojenega denarja.

Močan porast koronavirusnih okužb v zadnjih dneh ter napovedi o precejšnjem padcu BDP v večini svetovnih držav pritrjuje tezi, da najtežje šele pride.

Tako se v koaliciji že govori o petem koronavirusnem paketu. V NSi so predstavili svoja razmišljanja, ideje in načrte, kako na eni strani pomagati tistim, ki so do sedaj morda ostali spregledani, po drugi strani pa, kako se izogniti nadaljnjemu obdavčevanju dela, ki je v Sloveniji nadpovprečno obremenjeno.

A delodajalci od pristojnega ministra Janeza Ciglerja Kralja že terjajo, da zamrzne avtomatsko rast minimalne plače, predvideno pred novo koronavirusno realnostjo. 

Cilj vlade mora biti postopen prehod v neko novo normalnost, v kateri bomo kljub covidu skušali živeti tako običajno kot prej. Ob tem v stranki NSi pravijo, da verjamejo da je v dialogu z ljudmi to realnost mogoče doseči. Za jesen tako napovedujejo nekatere davčne spremembe in sprejemanje popravkov proračuna za leto 2021, dokončno ustanovitev Demografskega sklada ter ukrepe, ki bodo zadržali trenutni nivo socialne države. Napovedujejo tudi sprejetje petega protikoronskega paketa, v katerim bodo pomagali tudi do sedaj zapostavljenim panogam in poklicem.

Medtem ko se ob vstopu v politično jesen dve manjši koalicijski partnerici, SMC in DeSUS, ukvarjata predvsem z lastnimi problemi, pri NSi kujejo rešitve, s katerimi bi dali svoj prispevek k stabiliziranju družbene situacije v Sloveniji, ki jo načenja koronavirusna negotovost ter vsesplošen levičarski pritisk na vlado.

Znižanje davkov

V NSi izpostavljajo, da je potrebno stvari, ki so jih obljubljali v opoziciji, sedaj tudi uresničiti. Kljub krizi in rebalansu namreč ne smemo ogroziti našega razvoja, delovnih mest, plač in razvoja infrastrukture, pravijo.

Zato je ključno, da prihodnji ukrepi ne poglabljajo gospodarske in socialne krize. Ob tem izražajo prizadevanja za dvig splošne davčne olajšave s 3.500 na 4.000 evrov ter obljubljajo, da se sredstev za ureditev dolgotrajne oskrbe ne bo iskalo v večji obremenitvi plač, ki je že zdaj mnogo nad povprečjem OECD, temveč v drugih davčnih virih, zlasti obdavčitvi premoženja.

Peti protikoronski paket

Po mnenju NSi mora biti reševanje trenutne krize predvsem pametno in napovedujejo, da bo vlada najverjetneje sprejela še peti protikoronski paket, ki bo omilil težave panog, kot so industrija srečanj in šport ter priznal višje dodatke nekaterim najbolj marginaliziranim poklicem, kot so denimo čistilke v šolah, zdravstvenih zavodih idr. Donacije športnim klubom bi tako lahko štele kot davčna olajšava.

Zavzemali pa se bodo tudi za to, da se veljavnost turističnim bonom podaljša vsaj še za pol leta.

Rebalans proračuna bo razvojno naravnan

Kljub kritikam iz opozicije pri NSi zagotavljajo, da bosta tako letošnji kot prihodnji proračun kar se da razvojno naravnana, saj v primerjavi z lani do konca leta zagotavljata za 22 milijonov evrov več sredstev za znanstveno in raziskovalno dejavnost ter podporo tehnološkim razvojnim projektom.

Več sredstev bo tudi za cestno (40 mio EUR) in železniško infrastrukturo (11 mio EUR), ter področje trajnostne mobilnosti (6 mio EUR).

Zanimiv je tudi razplet sage s skrajševanjem čakalnih vrst v zdravstvu. V NSi pravijo, da so ministra za zdravje uspeli prepričati, da se v skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu vključi vse razpoložljive kapacitete, tudi zasebne.

Podjetniki: zamrznite dvig minimalne plače

Ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja pa v naslednjih mesecih čaka tudi odločitev, ali naj zaradi izredno težke gospodarske situacije, ki je posledica okoliščin koronavirusne krize, poseže v zakonsko predvideno nadaljevanje dvigovanja minimalne plače, ki ga je po predlogu Levice sprejela Šarčeva vlada.

V skladu s tem zakonom se je bruto minimalna plača z 805 € v 2017 dvignila na 940 € v 2020. Od januarja 2021 pa se naj bi za njen izračun uvedla nova formula, na podlagi katere bo moral najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške, zaradi česa naj bi rast minimalne plače še bolj poskočila.



Zdaj podjetniki od vlade pričakujejo, da bo imela posluh za panoge, ki "tega ne zmorejo, morajo pa vseeno preživeti", in bo vsaj za leto 2012 zamrznila nadaljnje dvigovanje stroškov za zakonsko določeno minimalno plačo.