Večni sindikalisti enostavno ne morejo preseči kvadrature kroga iz leta 1945 ter se vživeti v moderno družbo
Revolucija prej ali slej začne žreti svoje otroke in praviloma je to vedno še bolj brezobzirno kot boj proti »razrednemu sovražniku« za predhodni prevzem oblasti.
Novinarska konferenca reprezentativnih sindikatov alias monolog večnega Štruklja, Jerkičeve, Počivalška in še nekaterih drugokategornikov je postregla s predvidljivim razpletom. Očitno tudi trenutna »ljudska« oblast spet jemlje napačnim. Lahko bi torej razumeli, da tudi v skrajno levo zasukani vladi delajo isto kot v tisti »nesprejemljivi« pred njo. Jemljejo »našim«! Kar je za »reprezentativne« sindikate seveda nedopustno. A so se za to borili, kolesarili, vihteli transparente?
Ponavlja se stara socialistična in obrabljena zgodba o ubogih delavcih na »minimalcih« in izkoriščevalskih podjetnikih, ki sedijo na svojih dobičkih in ne želijo prispevati za blagor vseh. Popolnoma deplasirano in za leto 2023 neprimerno poenostavljanje sveta na bele in črne, bogate in revne, leve in desne ter naše in vaše. Večni sindikalisti enostavno ne morejo preseči kvadrature kroga iz leta 1945 ter se vživeti v moderno družbo, kjer se ne razpravlja o konceptu, komu lahko in koliko vzeti, ampak je koncept postavljen na fundament, kako in s čim bomo zagotovili vsem več.
Slovenija je namreč bogata. Po vseh merilih in primerjavah na svetovnem nivoju. Zakaj torej sploh razprava o tem, ali jemati podjetniku, učitelju, zdravniku, inženirju, čistilki ali pa hišniku? Preprosto. Zato, ker je tako lažje. Ker ni treba iskati odgovorov, ni treba razmišljati o novih pristopih in inovativnih rešitvah. Za dobro plačo, 4.000 evrov in več, preprosto pokažeš s prstom na drugega, ki se mu naj vzame, in v slovenskem primeru so to priročni »kapitalistični pujsi«, ki nočejo razumeti, da njihovo delo, inovativnost, sposobnost še niso razlog, da bi razpolagali tudi s pošteno prisluženim dobičkom. Po sistemu enakih želodcev se jemlje tistemu, ki ima več, ne glede na to, na kakšen način je do tega »več« prišel. Logika zmagovalcev iz leta 1945 pač.
Večni sindikalisti enostavno ne morejo preseči kvadrature kroga iz leta 1945 ter se vživeti v moderno družbo, kjer se ne razpravlja o konceptu, komu lahko in koliko vzeti, ampak je koncept postavljen na fundament, kako in s čim bomo zagotovili vsem več.
Še posebej povedno je to ob omembi popoplavne sanacije, ki postaja priročen izgovor vladi, da poseže tja, kjer je glasno zatrjevala, da nikoli ne bo, in celo na tem gradila svojo »drugačnost« in všečnost. Na udaru so socialni transferji, »indeksacija« plač v javnem sektorju, pokojnine … In namesto da bi se sindikati vprašali, zakaj in koliko se sploh jemlje, že vpijejo eden čez drugega, da naj vzamejo gospodarstvu. Torej, da naj vlada zareže v vejo, na kateri sedimo. Ne obregnejo se ob dejstvo, da škoda sploh ni tako visoka (po zbranih podatkih so številke precej nižje od prvotnih ocen), nikogar ne motijo razpisi za »naše« nevladnike, ki nimajo praktične nobene dodane vrednosti za družbo, nihče ne razmišlja o milijonih »rezerve« za poplačilo malih delničarjev v energetiki, sindikatov tudi ne motijo razsipna popotovanja političnih elit, niti korupcija v zdravstvu, da ne govorimo o zadnjem referendumu, kjer nihče od sindikalnih predstavnikov ni znal pojasniti, zakaj »de facto« promovirajo znižanje plač.
Nič od tega jim ne gre »v nos«. Pa bi jim moralo. Če bi seveda premogli kaj samokritike in iskrene zaskrbljenosti za dobrobit vseh Slovencev. Ne kazanje s prstom na produkcijo, svoj kazalec naj uperijo v vse anomalije in katastrofalno upravljanje trenutne vladne ekipe.
Razmere so resne, prihaja ekonomski obrat, napoveduje se kriza. Ob vladi, ki nima odgovorov, ne ljudi, ki bi znali postaviti vsaj prava vprašanja, se nam seveda vsem slabo piše. Ob rešitvah, kjer iščemo tiste, ki jim bomo vzeli še več, na koncu ne ostane za nikogar nič in to smo enkrat že ugotovili. A očitno smo neumnejši od oslov, ki gredo na led praviloma zgolj enkrat.
Dokler tudi sindikalna združba ne bo primorana spoznati, da vsi podjetniki niso zgolj »kapitalistični pujsi« in t. i. delavci in učitelji ne zgolj izkoriščana delovna sila, kakšnega bistvenega preboja ne moremo pričakovati. Trenutni koncept je popolnoma zgrešen in, postavljen na logiko iz leta 1945, nevzdržen. Eni ne moremo brez drugih in normalna in prosperitetna družba gradi tako na enih kot drugih. Srečne in uspešne nacije so namreč tiste, ki razumejo, da je za normalno produkcijo potreben tako inženir kot tudi delovodja in delavec. Sami zase ne pomenijo nič.
A žal je zgodba podobna kot v letih po drugi svetovni vojni. Podjetnike, t. i. tovarnarje in veleposestnike so spravili na improvizirana sodišča, nekatere tudi morišča. Pod pretvezo »pravičnosti« so zatrli velik del naprednih in sposobnih ljudi, ki bi lahko dali celotni družbi ogromno. Samo idioti in ignoranti še vedno verjamejo, da so bili vsi izdajalci in izkoriščevalci. A namesto da bi se iz napak kaj naučili, ponavljamo iste idiotizme, vpijemo enake parole, s prstom kažemo spet na iste, najbolj ustvarjalne in produktivne.
A namesto da bi se iz napak kaj naučili, ponavljamo iste idiotizme, vpijemo enake parole, s prstom kažemo spet na iste, najbolj ustvarjalne in produktivne.
Za spremembo bi ga. Jerkič morda lahko začela pri sebi. Nato lahko s prstom pokaže še na g. Štruklja, potem pa se lahko oba obrneta še h g. Počivalšku, da se skupaj samokritično vprašajo, kaj je njihova dodana vrednost in ali ni morda čas, da se vzame tudi njim. Po vseh teh letih t. i. »boja« je namreč po sindikalnih podatkih ljudi na »minimalcih« vedno več, to pa kaže (vsaj) na neuspeh njihovega »sindikalnega vladanja«.
A tudi podjetništvo se lahko samokritično zazre vase in, morda z grenkobo, ponovno ugotovi, da zastonjkarskih kosil ni in da tistih, ki so razumeli in obljubljali drugačne koncepte, preprosto niso izvolili. Zakaj, najbolje vedo sami. Frustrirajoče je le, da na daljši rok spet izgubljamo vsi.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Branje kot navada in razvada

O vinski trti, vinu in Slovencih, ki ga ne znamo po pameti piti

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«

[Gledali smo]: Spokorjena ljubica

[Prejeli smo] Zadeva Trenta je vkopana v slepi ulici

Babičin zdrobov puding z jabolki
Ekskluzivno za naročnike

Branje kot navada in razvada

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
Prihajajoči dogodki
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič

Kartagina mora biti porušena

17 komentarjev
Miha12345
@svetnik - ja seveda "komunjavzarski" je OECD ki sem ga citiral o tem da na Švedskem veliko več delavcev so člani sindikatov kot pa v Sloveniji. Evo še en podatek od "komunjavzarskega" OECD - Svedska je prva v OECD po odstotku zaposlenih v javnem sektorju. Kar 29% vseh delavcev delajo v javnem sektorju, v primerjavi z 17% v Sloveniji
Vedno se zarotijo "komunjavzarska" dejstva, razni OECD-ji ipd proti desničarskim mitom.
Vera
Urejene družbe, kjer se vsaj približno spoštuje tako zaposlenega kot lastnika, sindikatov niti ne rabijo, ker stvari urejajo korektno kar medsebojno. Naši sindikati pa so zgolj politični nastavljenci, ki se dejansko s pravicami zaposlenih ne ukvarjajo, ampak vlečejo politične vzvode kot jim je naročeno in takrat kot jim je naročeno. No, ne sprenevedajmo se, da je kaj drugače. Primer je Lidija Jerkič in njena hči Teja Jarc. Agenda, nič drugega.
Miha12345
@Vera, urejene skandinavske družbe z najbolj srečnimi prebivalci imajo največji odstotek delavcev kot članov sindikatov. Neurejene družbe, kot v Južni Ameriki in Afriki pa večinoma nimajo nobenih sindikatov. Tudi na zahodu, preden je bilo sindikatov, je obstojalo največje izkoriščanje delavcev, z minimalnim plačam, in 80-100 urnimi delavnimi tedniki, množičnimi maloletniki ki so isto tolilo tednsko garali v tovarnah in rudniki, itd, itd. To da danes delamo veliko manj, pod veliko bolšjimi pogoji e zasluga sindikatov ter socialdemokratskih in socialističnih strank. Ves čas so se pa temu močno nasprotovale desne stranke, kot tudi vsem drugim napredkom, in če bi oni prevladali bi še dan danes delali 80 do 100 ur na teden, za mizerne plače
Svetnik
Miha, ne piši komunajzerskih laži. Skandinavske države so bolj kapitalistične kot Slovenija. Pa ne govori o 80 do 100 urah na teden, ker spet lažeš. Kapitalizem je postopoma prinesel blaginjo, ne čez noč.
Miha12345
In za razliko od člankov v Domovini ki so med nedavnim poplavam kritizirali "vsiljevanje" besede solidarnost, in jo označili za "komunistično", evo kaj je Janez Pavel II. pisal: "Poklicani smo prepoznati osnovno solidarnost človeške družine kot temeljni pogoj našega skupnega življenja na tej zemlji"
Evo ga članek v katerem Janez Pavel ponavlja in zagovarja besedo solidarnost celo 56-krat:
https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/en/messages/peace/documents/hf_jp-ii_mes_19861208_xx-world-day-for-peace.html
A je pol Janez Pavel II. tudi bil komunist? Torej se vidijo popolnoma drugačne družbene in verske vrednote Janeza Pavela ter drugih papežev, za razliko od neoliberalnih skrajnežev
Miha12345
Mimogrede, za razliko od Domovine, Janez Pavel II ni bil noben neoliberalec. Evo kaj je pisal:
»Propad komunističnega sistema v toliko državah zagotovo odstrani oviro za soočanje [z revščino] na ustrezen in realističen način, ni pa dovolj za njihovo rešitev. Dejansko obstaja tveganje, da bi se razširila radikalna kapitalistična ideologija, ki noče niti upoštevati teh problemov, v a priori prepričanju, da je vsak poskus njihove rešitve obsojen na neuspeh, in ki njihovo rešitev slepo zaupa svobodnemu razvoju tržnih sil«
»V tem smislu je prav, da govorimo o boju proti ekonomskemu sistemu, če slednjega razumemo kot način ohranjanja absolutne prevlade kapitala, posesti produkcijskih sredstev in zemlje v nasprotju s svobodnim in osebna narava človeškega dela. V boju proti takemu sistemu se kot alternativa ne predlaga socialistični sistem, ki se v resnici izkaže za državni kapitalizem, temveč družba svobodnega dela, podjetništva in sodelovanja. Takšna družba ni usmerjena proti trgu, ampak zahteva, da je trg ustrezno nadzorovan s strani družbenih sil in države, da bi zagotovili zadovoljevanje osnovnih potreb celotne družbe«
Miha12345
@slovenec sm, evo dejstev. Dežele v OECD z največjimi odstotki delavcev kot člani sindikatov:
Iceland 90.7%
Denmark 67.0% .
Sweden 65.2% .
Finland 58.8%
Norway 50.4%
Po drugi strani, v Sloveniji 26% delavcev so člani sindikatov
Kot odstotek BDP-ja, Danska ima najvišje davke i Švedska j tretja med vsemi OECD deželam. Slovenija je nižje, na ravni Madžarske in Poljske. Kar se tice davkov na dobiček podjetij, kot odstotek BDP-ja, Slovenija je šele 31. od 40 OECD dežel. Švedska, Švica, Danska, Češka in mnogi imajo precej višje. Slovenija je tudi 33. od 40 OECD dežel po davku na nepremičnine kod odstotek BDP-ja
Andrej Muren
Naši vodilni sindikalisti so vsi po vrsti skrajni levičarji. Videti je, da mora biti slovenski sindikalist skrajno lev, če hoče, da mu delavstvo sledi. France Tomšič in Slavko Kmetič, ki nista bila leva, sta kmalu neslavno zaključila svojo sindikalno "kariero".
Naši levaki pa so praktično vsi miselno ostali v letu 1945. Tega leta so komunisti ne samo pobijali vsevprek, ampak tudi oropali vse ljudi, ki so imeli večje premoženje. Posledica je bila, da se je slovensko gospodarstvo v nekaj mesecih "svobode" sesulo in je bila življenjska raven Slovencev v letu 1946 (v "svobodi") bistveno nižja kot leta 1944 (pod nemško okupacijo).
Danes levi sindikalisti že spet predlagajo ukrepe, ki so nekoč povzročili gospodarski propad. Al jih bo Golob poslušal? Če jih bo, se nam ne obeta nič dobrega, že danes gospodarstvo zaradi napačne ekonomske politike vlade močno šepa.
tohuvabohu
Da je naša levica ideološko in pragmatično zaostala v letu 1945, je seveda grozljivo dejstvo. Ne drži pa, da je današnja vloga sindikatov enaka kot v času komunističnega enoumja. Tedanji sindikati niso imeli nobene samostojne besede, kaj šele odločilne moči, njihova vloga je bila samo organizacija zabav, izletov, dopustovanja in preskrbe z ozimnico. Stavke, ki jih je v socializmu bilo začuda veliko, so bile spontane, sindikalni vodje so jih kvečjemu ovirali. Tako da te primerjave ne razumem.
Miha12345
V svetovnih anketah večno najbolj srečni narodi so Skandinavci. Evo kaj ti imajo skupnega - močne sindikate, visoke davke (mnogo višje kot v Sloveniji), in visoko socialno skrb za državljane, od zibeljke do groba. Vse to so uvedli tamkajsnji socialdemokratje in vse to je totalno nasprotno od neoliberalizma ki ga zagovarja Domovina. Mimogrede to je tudi nasprotno od tega kar je pridigal Jezus, ko je rekel bogatašu naj se znebi vsega svojega premoženja, ker "Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo". Očitno je po mnogih tukaj Jezus bil "komunjavzar" ki živi v letu 1945
slovenc sm
No, tole ste pa malo preveč posplošili in prišli do ugotovitev preveč na hitro. Prvič slišim, da imajo Skandinavci močne sindikate. Sploh še nisem prebral, da bi tam imeli kakšne stavke ali kaj podobnega. Glede davkov ima najvišje Danska, ki ne spada med Skandinavce. Ostali imajo srednji slojmanj obremenjen. Morate vedetei, da imajo tudi višji standard kot mi. Pozabili ste pa povedati, da Norveška živi na račun nafte in da je recimo Švedska dolgo časa imela izrazito kapitalistično ureditev, ki ji je prinesla današnji standard. Kasneje so ga ustrezno socialno korigirali. Kaj zagovarja Domovina, ne vem. Je pa dejstvo, da neoliberalizem s samo razvitostjo nima neposredne povezave. Gospodarsko najuspešnejše države so tiste, ki uspejo privabiti denar in ljudi, ki potem vlagajo v tej državi. To pa je mogoče samo z ugodnim razmerjem med davki in stroški dela ter obdavčitvijo dobička. In tukaj nismo dobri. ne moremo se pa primerjati s Skandinavci, ker je tam standard bistveno višji in posledično je tudi struktura gospodarstva drugačna. Delajo stvari, ki imajo višjo dodano vrednost. Jezus ni bil komunist. Ker rbistvena razlika med komunistom in jezusom je ta, da Jezus je ocenjeval ljudi na osnovi talentov, ki so jih razvili medtem ko komunisti pravijo, da bi morali biti vsi enaki. In če bi malo spremljali stvari po svetu, bi ugotovili, da komunisti na oblasti niso nič boljši od grobih kapitalistov. Razlika je le ta, da eni govorijo drugače kot delajo.
Madison
Mihajlo, usmilite se bralstva Domovine in si najdite lektorja za slovenski jezik. Zibelka pač ni zibeljka, socialdemokratje so zgolj vaši bratje in kamela ne laže. Če slučajno ne veste - vejic si lahko naberete v gozdu, na prava mesta v stavkih pa jih bo namesto vas moral postaviti lektor. No, o "komunjavzarjih" pa se lahko na dolgo pogovarjamo, kajti njihovi ponosni sinovi in dediči so trenutno na oblasti v Republiki Sloveniji, poleg tega pa zasedajo tudi mnoge odločilne položaje v sodstvu, v izobraževalnem sistemu, v državnem gospodarstvu, v sindikatih, v medijih.... you name it. Naj vas popravim: avtohtoni Švedi ta hip zagotovo niso najsrečnejši med evropskimi narodi, temveč so zelo zaskrbljen narod. Vanje se je naselil strah za lastno življenje in varnost! Namreč, najhujši kriminal (umori, posilstva, ropi...) v zadnjem desetletju na Švedskem močno presega evropsko povprečje! Le kdo vam je lažno "utupil" v betico, da sindikalisti, visoki davki in socialni transferji človeka osrečujejo?!?
Svetnik
To pa ni res, da imajo v skandinavskih državah davke višje kot v Sloveniji. In vse skandinavske države so bolj "neoliberalne" od Slovenije. Kar poglej si indeks ekonomske svobode. Vse so celo bolj "neoliberalne" kot so ZDA. Jezus je tudi rekel: "Kdor ima, se mu bo dalo, in bo imel obilo, kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi tisto, kar ima." Čisti neoliberalizem. Komunajzerji hočejo ukrasti Jezusa - čeprav Jezus ni učil, da moramo plačevati oderuške davke in drćava skrbeti za reveže. Jezus je rekel, da moramo sami prostovoljno.
Friderik
Miha, v glavnem vam je že odgovoril Slovenec sm. Ne bom ponavljal za njim. Glede Jezusa pa ste premalo specifični. Ni rekel samo enega stavka. Pa še vse v kontekstu prilike. Prav gotovo ni zagovarjal nobenega politično gospodarskega modela, niti ni bil proti čemurkoli iz tega področja. Njegovo kraljestvo ni od tega sveta je rekel (med drugim). Domovina ne zagovarja nikogar, niti ni glasnik kakršnega koli politično gospodarskega modela, kot jaz razumem, ki spremljam ta medij že od vsega začetka. Marsikaj, kar napišejo mi ni všeč, a jaz nisem merilo, niti urednik. Svobodni so tudi , da vam niso všeč.
Friderik
Našim sindikatom ( in še komu) se je čas ustavil tam okoli leta 45, kot pravilno ugotavlja avtor. Zaciklali so se v ideologiji, ki preiskušeno in stokrat dokazano, ni delovala. Pa kljub temu gonijo ena in isti diskurz. Obnašajo se kot neke vrste duševni bolniki, ki jim ne moreš dopovedati, da to tako ne gre.
Friderik
Edini pravi kapitalisti, torej tisti, ki živijo zgolj iz kapitala, ki so ga ustvarili vsi tisti, ki delajo, so NVOji. Odštevši gasilce ipd seveda. Oni jemljejo tisto kar je Marx imenoval presežno vrednost. Njihov produkt je posedanje tam okoli Metelkove po raznih kafičih in "modrovanje" o svetu in njegovi "ne-pravičnosti" in podobnem, kar potem občasno popridigajo občestvu nevednih in neukih.
Ljubljana
Razumni smo iz sindikata izstopili tam okoli 88.leta, ko je bila litostrojska stavka.
Takrat je bilo res dovolj ...nekaj poguma pa je bilo treba...zdaj v sind golobovci in komunisti, no, to itak isto...
V katerem sind pa je pusarca? V sind NVO ?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.