[Video] David Sipoš in Jernej Kuntner: Exodus 1945 – Naša kri (Vroča tema, 8. 2. 2026)
Na Spotify:
V podkastu Vroča tema na kulturni dan objavljamo pogovor s producentom Davidom Sipošem in igralcem Jernejem Kuntnerjem. Pogovarjali smo se o filmu Exodus 1945: Naša kri, ki so ga ustvarjali lansko poletje in 20. februarja letos prihaja v slovenske kinematografe.
S filmom potujemo v leto 1945, ko se je na naših tleh sicer končala vojna, vendar so se okrepili napadi boji med dvema poloma, med brati, sosedi, prijatelji. Napadeni so bili tisti, ki niso bili razmišljali 'prav' oziroma niso spadali pod okrilje zmagujočega režima. Tudi tisti, ki so si želeli le živeti in preživeti, so morali sprejeti odločitve, ki so bile za marsikoga usodne.
Film nam poda vpogled v različne usode skozi oči dveh zdravnikov, ki sta skupaj z mnogimi bežala v Vetrinj na Koroško, pri tem pa kljub vojnim grozotam, strahu in stiskam skušala ohranjati moralne vrednote, človečnost, predvsem pa svoje poslanstvo zdravnika pod Hipokratovo prisego. Iz zgodbe kliče vprašanje: do kod segajo moralne vrednote in kje se začne boj za lastno preživetje ter kaj smo zato pripravljeni žrtvovati?
V filmu je prisoten agonistični spomin, ki prinaša sočutje in razumevanje druge strani brez prevzemanja njihovih političnih nazorov. Govorimo o opazovanju dveh polov, resnica pa se skriva v sivini, kjer nas ideologija kot brate z isto, slovensko krvjo, ne bi smela razdvajati.
Film je posnela uigrana filmska ekipa, ki je skozi čustvene naboje in razmišljanje navadnih ljudi želela približati zgodovino tudi skozi filmsko poetiko, jo nameniti širši množici, hkrati pa ne preveč polemizirati, ampak pomagati celiti kolektivno rano na naših tleh.
Kako je možno, da življenje mirno teče dalje, ko na našem ozemlju, kot bi Jernej Kuntner citiral Cankarja, 'nekaj klafter pod zemljo', leži toliko posmrtnih ostankov različnih narodov, ki ostajajo z nedokončanimi zgodbami? In kako to vpliva na vse tiste, ki se nam po žilah pretaka sicer slovenska, vendar tudi njihova kri?
Beseda v tokratni Vroči temi teče o vsebini filma ter o uigrani snemalni ekipi, snemanju na sanitetnem vlaku, ki so ga našli v Avstriji, iskanju primernega tunela in o tem, kako igralci v najbolj vročih mesecih v uniformah z dolgimi rokavi še vedno uživajo v kreiranju likov, kostumi in scenografija pa pomagajo orisati zgodovino in nas popeljati nazaj v čas.
Film je premiero doživel v Ameriki, kjer so ga toplo sprejeli, predvsem tisti, po katerih se pretaka naša kri in so v zgodbo vpleteni neposredno oziroma preko družinskih vezi.
Kakšna zgodba pa ga bo pričakala v naših kinematografih, s potomci tistih, ki so si leta 1945 delili podobne usode? O tem več po 20. februarju, ko si bomo film lahko ogledali v slovenskih kinematografih. Za predokus pa prisluhnite pogovoru, ki ga je vodila Meta Černe.
2 komentarja
GBSTARE
Vse lepo in prav. Mogoce bi lahko moderatorka nehala s tistimi "aa" in "ahm". To ne gre na profesionalno TV.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Bogdaj, en v redu dan - nam vsem.
Ne gledam - "TEŽKIH" FILMOV, TUDI TEGA - SI GOTOVO - NE BOM OGLEDAL.
O naši Sloveniji IZPRED 2. VOJNE IN PO NJEJ - KAR DOVOLJ VEM IZ AVTENTIČNEGA DRUŽINSKEGA IZROČILA.
I iz mojih lastnih avtentičnih doživetij.
Raznih "POJASNJEVANJ" NAŠE SLO ZGODOVINE s strani takih,
KI MANJ VEDO OD MENE - PRAVZAPRAV - NE RABIM.
Zna pa biti ta film en prispevek k
- VEČJI OZAVEŠČENOSTI SEDANJIH Slovencev
- O PRETEKLIH TRAGIČNIH DOGAJANJIH V NAŠI Sloveniji.
Toliko od mene.
L.r.
Janez Kepic-Kern, LJ, 74 let, ex splošni knjižničar v okolju LJ, nečlan slo strank in nečlan neregistr. združb, nenaročen, nič plačan oseben zapis.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.