Dr. Aleš Štrancar: Na ljudeh je odločitev, ali želimo boljši jutri

Intervju: dr. Aleš Štrancar, podjetnik, inovator in mecen

V slovenski politiki spremljamo ideološki kaos, in če bomo tako nadaljevali, bomo postali otok, Venezuela v Srednji Evropi, je v pogovoru za Domovino opozoril biotehnolog, kemik, inovator, podjetnik, mecen in aktivni državljan dr. Aleš Štrancar, tudi lastnik tednika Domovina. Slovenija po njegovi oceni potrebuje dobrega predsednika vlade, ki bo vedel, da je treba najprej zaslužiti, da potem deliš, pa tudi desno stranko, ki je trenutno ni. Na srednji rok dr. Štrancar Slovenijo vidi v skupini srednjeevropskih držav, ki gospodarsko rastejo in ki gradijo na kulturi življenja.

Dr. Štrancar, ste lastnik tega medija in medija Info360. Ste z dosedanjim vložkom v medije zadovoljni?

Zelo sem zadovoljen s tem, kar se je doslej dogajalo pri teh portalih in tudi pri tiskani izdaji Domovine. Odvijajo se po mojih pričakovanjih; Domovina kot nek rodoljuben, desno usmerjen medij, Info360 pa morda malo bolj levo usmerjen medij, ki naj bi odkrival nepravilnosti v naši družbi.

Dejali ste, en bolj desno, drugi bolj levo usmerjen medij. Zakaj dva?

Najbrž ne gre skupaj, da se uredniška politika vodi in levo in desno. Usmerjenost portalov je drugačna in vsak naj odigra svojo vlogo. Različna je tudi uredniška politika; vsak medij ima tudi svojega direktorja, ki daje odtis podjetja oziroma medija.

Naslednji logičen korak je radio. Na tem intenzivno delamo, pričakujem, da bo zaživel v prvi polovici naslednjega leta, v prihodnje pa načrtujemo tudi nove medije, ki bodo predvsem sposobni dosegati mlade generacije. Tudi tu potrebujemo strokovnjake.

Pravite, da je svoboda govora temelj svobodne družbe. To je sicer splošno znano, a zakaj to posebej poudarjate? Mar še nimamo svobode govora?

Mislim, da se svoboda govora sploh v zadnjih treh ali štirih letih, pod to vlado, zelo omejuje, zato je to treba še toliko bolj poudarjati. Svoboda govora je temelj demokracije. Če jo zatremo zaradi političnodiktatorskih načinov ali pa zaradi ekonomskodiktatorskih načinov, svobode govora ni več. Pri nas imamo zdaj nekakšno zmes, kjer je svoboda govora izjemno omejena, ne le zaradi političnih motivov, ampak tudi zaradi gospodarstva, ki sodeluje s politično strujo, ki je sedaj na oblasti.

Pri nas imamo zdaj nekakšno zmes, kjer je svoboda govora izjemno omejena, ne le zaradi političnih motivov, ampak tudi zaradi gospodarstva, ki sodeluje s politično strujo, ki je sedaj na oblasti.

Že nekajkrat ste slovensko javnost presenetili, lahko rečem preplavili z izreki, zapisanimi na panojih po državi. Zakaj takšna odločitev?

To delam na priprošnjo kolega, ki je temu namenil tudi precej denarja. Prosil me je, naj ta projekt vodim organizacijsko in finančno, vsebine pa niso moje, pač pa so zamisli drugih ljudi, ki jih ne smem imenovati. Tudi njega ne smem imenovati, saj se boji, da bi se določeni lobiji v Sloveniji maščevali njegovim sorodnikom. Zato me je izrecno prosil, naj njegovo ime ostane skrito, in ga pač ne bom omenjal.

Zanimivo je, kar pravite, in tudi sami ste na nekem družbenem omrežju zapisali, da je tisto, kar je najhujše, strah. Je pri nas občutiti ta strah v ljudeh, da si ne upajo povedati, kaj mislijo, ampak so raje tiho, da ne bi škodili sorodnikom?

Mislim, da je tega strahu vedno več. Če primerjam današnji strah v ljudeh, mislim, da je bistveno večji, kot je bil leta 1985 ali 1986. Naša družba je zajadrala v neke vrste fašistično diktaturo, ki sicer ne deluje na način fizičnega, ampak ekonomskega nasilja. Ljudje, ki niso povšeči vodilnim garnituram, imajo problem. Težko dobijo službe, sploh v javnem sektorju ali v paradržavnih, tajkunskih podjetjih.

Tako ostajajo v službah popolnoma privatnih, neodvisnih podjetij, teh pa tudi ni toliko, da bi lahko vse te ljudi zaposlili. Določenih kadrov, ki jih ta družba producira, včasih tudi nesmiselno, ta podjetja ne morejo zaposliti. Naravoslovci najbrž takšnega strahu nimajo, saj lahko danes dobi službo kjer koli hočejo, če ne v Sloveniji, pa v tujini. Večji problem so družboslovci, vsi po vrsti, tudi teologi na primer.

Tudi v Cerkvi se čuti ta strah in potem kdaj slišiš kakšnega škofa, ki je proti 'premetavanju kosti', ko hočemo dostojno pokopati žrtve medvojnih in povojnih zločinov na vseh straneh. Tudi Cerkev je ena od zavor, da se to ne zgodi tako, kot bi se moralo. Na Primorskem nam je na primer šele sedaj uspelo imeti spravno mašo ob eni od fojb in to kljub temu, da je bilo ogromno nasprotovanja določenega dela duhovščine. In to natančno z besednjakom, da ne želijo več 'premetavati kosti'.

To se mi zdi civilizacijsko nesprejemljivo. Mrtvi, ne glede na to, kaj so bili, si zaslužijo dostojen pokop, zaslužijo si biti imenovani. Kakšni divjaki pa smo, da tega ne dopustimo? Pa pravimo, da smo v Evropi, sredi civilizirane Evrope. To je izjemno necivilizirano dejanje. Kot vnuk človeka, ki je bil blagajnik Osvobodilne fronte na vasi, izhajam iz partizanskih logov, a se čutim še bolj dolžnega o tem spregovoriti.

Vem namreč, da se ljudje, ki mogoče izhajajo iz domobranskih družin, bojijo govoriti o tem, nekateri se s tem sploh nočejo soočiti. Včasih srečam tudi koga iz domobranske družine, ki celo nasprotuje pokopu svojih starih staršev oziroma jih obsoja. Pa čeprav je bila domobranska vojska domovinska vojska. Borili so se pač za svojo domovino. Tudi vaške straže so se pač borile, da ohranijo vas proti divjanju fašizma in komunistične partije.

Komunistična partija je še vedno največja teroristična organizacija v Sloveniji in širše v svetu. Te stvari so postavljene napačno in se bodo morale sčasoma zgodovinsko popraviti. Divjanje varnostne službe, VOS-a leta 1941, je bilo tipično teroristično dejanje.

V enem od zapisov na X-u pa ste navedli, da boste z Mirom Pačnikom, Velenjčanom, ki je odrezal glavo kipu Tita, šli vse do Evropskega sodišča za človekove pravice. Tam bi dokazali, da je Tito eden največjih teroristov in kdo so današnji 'bedaki', ki še vedno vodijo Slovenijo v duhu terorizma in podpirajo teroristične organizacije po svetu. Se bo to zgodilo?

Upam, da slovenska sodišča ne bodo blokirala, da bi prišli pred evropsko sodišče. Najprej moramo namreč v Sloveniji izgubiti, tudi ko gre za tožbo Roberta Goloba proti meni. Evropo je treba seznaniti s tem, kar se dogaja v Sloveniji, da še vedno nismo obsodili komunizma. Popolnoma pravilno je, da smo obsodili nacizem in fašizem, a nismo obsodili tudi komunizma. Zato se vrtimo v krogu in imamo zdaj neke vrste fašistično vlado.

Model vladanja se pač ponavlja. Dokler ne bomo razčistili, da so to vsi enaki absolutizmi oziroma diktature, bomo živeli v tem, kar živimo. Mislim, da je ljudem, ki trezno razmišljajo, jasno, da Slovenija gospodarsko in kulturno zaostaja. Če bomo tako nadaljevali, bomo postali otok sredi Evrope, tako kot Venezuela sredi Južne Amerike. Na ljudeh, ki tukaj živimo, je odločitev, ali želimo boljši jutri, ki si ga zaslužimo, ali pa bomo postali 'kučanistični' otok zaostalosti sredi Evrope.

Mislim, da je ljudem, ki trezno razmišljajo, jasno, da Slovenija gospodarsko in kulturno zaostaja.

Bi pa bilo komično, če bi v Evropi zagovarjali Tita oziroma vse, kar predstavlja.

Mislim, da je treba osvetliti tudi predvojno zgodovino komunistične partije, ko so prorusko usmerjeni komunisti pobili malo manj prorusko usmerjene vodje Komunistične partije Jugoslavije, na primer Milana Gorkića. In kaj se je dogajalo leta 1941, ko so bili že povsem pripravljeni na pobijanje.

Delovanje VOS-a je bil tipični terorizem. Poboj Lamberta Ehrlicha je bilo tipično teroristično dejanje, enako atentat v Velikovcu. Stvari moramo imenovati s pravimi izrazi. Ko je tako imenovani oče naroda Janez Stanovnik dejal, da je bil TIGR teroristična organizacija, je pri tem pozabil, da je bil pravzaprav on pripadnik največje teroristične organizacije. Oni so pobili največ ljudi, bistveno bistveno več kot TIGR, ki mu res ne moremo očitati terorističnih dejanj.

TIGR ni hotel narediti atentata na Mussolinija, ko je ta obiskal Soško dolino, ker je bil tam otrok, ki je to preprečil. Takrat bi atentator Mussolinija pokončal, a so TIGR-ovci zelo pazili in niso žrtvovali otroka. To pri komunistih ni bil noben problem. Oni so pobijali otroke, tudi dojenčke.

Pa poglejmo, kdo vse so bili neuvrščeni. En kup neuvrščenih držav je imelo teroristične organizacije. Palestinska PLO. na primer, je bila na začetku tipična teroristična organizacija, ki se je šolala v Jugoslaviji.

In sprevrženost oblasti. V poimenovanjih uporabljajo izraze, ki so jim pomensko nasprotni. Ta laž se vleče že 80 in več let. Omenili ste Lamberta Ehrlicha, ki je bil ubit, posledično pa so bili ustreljeni tudi talci. A zdaj je tam, kjer je Ehrlich stanoval, Ulica talcev. Pa je bil najprej ubit Ehrlich.

Kdor je dobro in pazljivo bral Bermanov dosje, ki ga je napisal dr. Aleksander Bajt, točno pozna način delovanja. V tej knjigi so zelo podrobno popisane taktike. Na primer, da je treba vas, ki ni bila za komuniste, prepričati o tem, da bo to postala. To pa so naredili tako, da so nad vasjo izstrelili dva naboja na Nemce in dva na Italijane. Sledila je popolnoma nesmiselna reakcija enih in drugih, ki so šli v to vas in ljudi pobili. S tem pa so naredili točno to, kar so komunisti hoteli.

Zelo razlikujem med partizani in komunisti. Zame tu ni enačaja. Še vedno mislim, da se je večina partizanov borila za pravo stvar. Bili so pa zavedeni in so se mnogi po vojni zelo tolkli po glavi.

In ne nazadnje izdaja Edvarda Kocbeka. Če Kocbek s svojimi krščanskimi socialisti ne bi podprl Kidriča in Kardelja, partija v Sloveniji nikoli ne bi zmagala. To je bil najhujši zgodovinski trenutek. In Kocbek je v svojih spisih že pred tem pisal o tem, da tolerira tudi nasilno revolucijo. Torej je bil neke vrste podpornik teroristov. Ti, ki ga zdaj skušajo rehabilitirati, pozabljajo, kaj vse je pisal v predvojnih letih.

Koliko tega kocbekovskega duha je v Sloveniji 35 let po osamosvojitvi še ostalo? Zdi se, da se nismo premaknili naprej v razločevanju, kdo je kdo in kaj je kaj.

Tu imamo medije, ki stvari zakrivajo. Daleč od tega, da bi bila televizija glavni krivec, imamo tudi radie in pisne medije. Tudi v nekaterih desnih medijih se te stvari ne postavljajo na pravo mesto. Lahko začnemo kar z Družino in Dedkom Mrazom na Radiu Ognjišče.

To je eden glavnih razlogov, zaradi katerih sem začutil, da v Sloveniji pravzaprav nimamo medija, ki bi bil popolnoma neodvisen od takšne ali drugače zgodovine oziroma politike in ki bi stvari znal postaviti na zdrav temelj tega, kar je resnica.

V enem teh svojih zapisov ste se tudi ponudili za predsednika vlade. Ta obljuba oziroma želja še drži?

Ponudil sem se. A tu moram biti zelo jasen, saj sem potem videl, da nekateri ljudje tega ne razumejo. Nisem govoril o tem, da bi delal stranko, pač pa sem se ponudil vsem strankam kot potencialni mandatar. Sem namreč dober organizator, dokazal sem, da znam voditi mnogo ljudi. Po svetu imam ogromno povezav, v gospodarstvu sem zelo močan – v tistem pravem gospodarstvu, ne tajkunskem.

Mislim, da imam v primerjavi s trenutnim premierjem pozitivne vse stvari, ki so pri njem negativne. Kako bodo pa to vzele stranke – ali me bodo potem predlagale kot mandatarja, pa je stvar strank. Nisem dejal, da bi katera stranka to morala storiti. Sem se pa kot aktiven državljan ponudil, da sem pripravljen v to zadevo zagristi. Seveda sem bil napaden. Še bolj z desne strani kot z leve, kar se te moje ponudbe tiče.

Zapisali ste tudi, da bi bili premier, če bi sami izbirali ministre in če ne bi sprejemali ideološko obremenjene zakonodaje. Se vam zdi zakonodaja, ki jo sprejemamo, in življenje v Sloveniji nasploh ideološko obremenjeno?

Mislim, da živimo v ideološko zelo obremenjenem času, sploh zadnja tri leta in pol. To je ena sama ideologija. Imamo neko zmes fašistično-LGBT+ ideologije, kjer ti, ki o zakonih odločajo, pravzaprav ne vedo, kaj sprejemajo. Gre za popoln ideološki kaos, ki meša vse mogoče ideološke elemente. Tako države kot podjetja morajo imeti dovolj zdrave kmečke pameti, da napredujejo in so uspešni. Če tega ni, se gremo lahko še takšno umetno inteligenco, dobimo pa 'Junk in, Junk out'.

Imamo neko zmes fašistično-LGBT+ ideologije, kjer ti, ki o zakonih odločajo, pravzaprav ne vedo, kaj sprejemajo.

Če daš noter smeti, tudi ven pridejo smeti.

Tako. In mislim, da imamo, kar se tiče trenutne vladne koalicije, točno to. Smeti so šle noter in še hujše smeti prihajajo ven.

Včasih se zdi, da smo v nekem laboratoriju, v nekem velikem marksističnem eksperimentu. Se tudi vam zdi tako?

Mislim, da ne, ker pri marksizmu so vsaj določene stvari veljale. Vseeno je bil nekakšen red, tudi po vojni. Kot se spomnim nekaterih predvojnih študentov in povojnih komunistov, so bili nekateri v partiji bolj zaradi tega, da so svoje delo lahko opravljali še naprej, nekateri pa bolj zaradi ideološke obremenjenosti. A ti ljudje so vedno govorili, da ker so oni na oblasti, se ni bati za ekonomijo in za napredek, ker so se učili iz prejšnjega sistema, ki je cenil delo; da pa bo hudo takrat, ko pride za njimi generacija iz Kumrovca. In to imamo zdaj.

Imamo generacijo, ki je pravzaprav živela na Titovem postulatu, ki ga je izrekel, ko je bil v zaporu, pozneje pa obudil v spominih: 'Mi nismo nikad radili, uvijek smo štrajkali' (Mi nismo nikoli delali, vedno smo stavkali). To je Titova popotnica, da delo ni vrednota, da je treba stavkati, se upirati, saj da bo vedno nekdo, ki po poskrbel za nas.

On je to pač dobro vodil. En čas je imel za norce vzhodni blok, en čas je imel za norce zahodni blok, a vedno mu je nekako uspelo dobiti denar. Ko je umrl, pa tega denarja ni bilo več in smo pristali v vojni. Ker vojna potem postavi nov gospodarski in ekonomski temelj. Ko so dolgovi preveliki, pride do vojn. To vidimo tudi v svetu. Vojne imamo, ker je predvsem zahodni del sveta živel na dolgovih.

Predvsem pa so države, sploh Evropske unije, tako zelo zadolžene, da so vojne edini način, da se to reši. Vidimo vojno v Ukrajini, grozijo nam z vojno v celi Evropi. To je po mojem res hudo strašenje in bolna politika EU. Mislim, da nikomur ni glaven namen imeti vojno, niti Vladimirju Putinu ne. Gre za zakrivanje slabih gospodarskih politik Evropske unije, od zelenih tehnologij do CO2-ja in vseh ostalih neumnosti, ki so si jih izmislili birokrati v Bruslju.

Da je to zgolj politika, dokazuje tudi to, da je Bruselj zdaj kratko malo povozil svoje električne avtomobile in zopet dovolil diesel. To je seveda pametna odločitev, vidimo pa, da je vse, kar se Bruselj gre, sploh v zadnjih 15 ali 20 letih, ena sama ideologija. To nima nobene zveze z gospodarstvom, EU pa gospodarsko nazaduje. Dokler se politika v Bruslju ne bo spremenila, in bojim se, da se ne bo spremenila, v Evropi ne bomo videli nekega pozitivnega trenda. Tudi Slovenija se mora počasi odločiti, komu se bo pridružila.

Ali bo ostala v tej proti življenju motivirani bruseljski politiki, politiki splava, evtanazije in pobojev ljudi? Ko gre za evtanazijo, gre tudi za neke vrste poboj. Pokojninske in socialne blagajne so prazne. Namesto da bi ljudem dali pomoč, jim dajejo možnost, da se ubijejo. Nimam nič proti, če se nekdo odloči, da ne želi več živeti. Nima pa nihče pravice siliti ljudi v samomor ali prisiliti nekega zdravnika, da nekoga pokonča. Kot tudi nihče nima pravice prisiliti zdravnika, da dela splav. Imamo svobodo, naj bo za vse enaka. Moja pravica ne sme ogrožati tvoje pravice.

In tukaj Evropska unija pada in pada, ker uveljavlja pravice nekaterih na račun pravic drugih. Uveljavlja pravice priseljencev na račun pravic ljudi, ki tu živijo stoletja in tisočletja. Ni problem v migracijah, ampak naj bodo zakonite. Zakaj moram jaz priti v Slovenijo s potnim listom, nekomu drugemu pa tega ni treba? Zakaj sem manj vreden kot prišlek, ki tu ne plačuje davka? Moje pravice se kršijo vsakodnevno. Tudi zaradi tega Domovina govori o teh temah.

Vse, kar ste navedli, je tudi strnjen pogled na delo te vlade v zadnjih štirih letih. Pa kup obljub in laži, ki se včasih razkrijejo še isti dan. Kako bomo prešli vse to, ves ta kaos, ki ga ustvarja ta vlada?

To se sprašujem tudi sam. Bojim pa se, da še nismo zreli, da to presežemo. Najbrž bodo potrebna še štiri leta, da pademo še nižje. Dokler bodo ljudje imeli občutek, da še nekaj imajo, bodo verjetno popuščali vsem tem idiotizmom. Ljudje morajo začutiti v želodcu, da je zdaj dovolj. Dokler ljudje ne bodo videli, da si ne morejo več privoščiti desetdnevnega dopusta na hrvaški obali, se ne bo nič spremenilo. Trideset odstotkov si jih že danes tega ne more privoščiti, a to je premalo.

Še ti pa ne vedo, zakaj si tega ne morejo privoščiti, ne vedo, da imamo daleč najvišje davke, saj se informacije preko medijev zmanipulirajo. Ljudje se bodo morali najprej zavedati, da jim lažejo. Laž je nesmrtna duša fašizma, nacizma in komunizma, v današnjih časih pa tudi LGBT+-izma. LGBT+ je zame nadaljevanje vseh naštetih.

Ta stvar pelje narode v pogubo. Poglejmo na Zahod, kam to pelje, in poglejmo države, ki so se temu uprle. Poglejmo Poljsko, ki ima daleč najvišjo gospodarsko rast in je daleč najvarnejša država. Ni brezposelnosti. Poglejmo Češko, Slovaško, tudi Madžarska beleži visoko rodnost. Ne potrebujejo priseljencev, pač pa s svojo politiko ohranjajo svoj položaj.

Celo Hrvaška, ne glede na veliko število ljudi, ki so leta 1996 in 1997 bežali, se izseljevali, se postavlja na noge in bo naslednje leto imela boljše neto plače, kot jih ima Slovenija. Kje so bili oni pred desetimi leti? Mar ljudje v Sloveniji res ne znajo sešteti dva in dva?

Hrvaška bo naslednje leto imela boljše neto plače, kot jih ima Slovenija. Kje so bili oni pred desetimi leti?

Dr. Štrancar, ste podjetnik. A danes vsakdo tudi v lastni denarnici že vidi, da je okraden. Neto plača je nižja, zaradi prispevka za dolgotrajno oskrbo so celo upokojenci ob del pokojnin, v zameno pa vlada ponuja božičnico. Se vam zdi, da te finančne obremenitve niso dovolj, da bi jih ljudje prepoznali? Bodo še vedno v megli?

Nekateri jih ne bodo prepoznali, ker se gredo še vedno kavbojce in Indijance. Ta vlada je izrazito ideološka in je najbolj razdvojila slovenski narod. Ta vlada je prišla na položaj s sloganom 'Proti'. Proti delu slovenskega naroda, proti delu slovenskih državljanov. Ta politika pa izhaja iz Murgel in se je začela že pred letom 1941: 'Proti.' Ni za skupnost.

Ta politika še vedno teži Slovenijo in je njen mlinski kamen, ki jo vedno bolj potaplja. Ne znam reči, kdaj bo vrv prerezana. V enem letu najbrž še ne. Bo čez štiri ali pet let? Morda. Bo čez devet let? Zagotovo.

So pa stranke aktualne oblasti dobile zalo veliko glasov na volitvah, čeprav je recimo Golob obljubljal višje davke. Zakaj so potem tako močno zmagali?

Te volitve niso bile 'za', ampak so bile 'proti'. Mogoče so k temu prispevale tudi določene napake prejšnje vlade, sploh ko gre za ministra Andreja Vizjaka, ki je tako zelo izgubil referendum o vodah. Mislim, da je poraz na tem referendumu zelo vplival na politiko proti Janezu Janši. Pa tudi boj za prestiž v koaliciji Povežimo Slovenijo, kjer je Marjan Podobnik rušil Alojza Kovšco in je ta stranka za las ostala izven parlamenta. Stranka Levica pa je za las prišla v parlament. Da niti ne govorim o taksistih, ki so vozili ljudi na volitve.

Nekaj pa je zagotovo bilo tudi volilnih prevar. Za medije tako ali tako vemo, agencije pa niso merile javnega mnenja, ampak so ga ustvarjale. Ja, ljudje očitno še vedno radi slišijo lepe stvari, nočejo pa slišati tistega, kar je najpomembnejše: brez dela ni hrane.

Kaj bo po vašem mnenju glavna predvolilna tema? 22. marca, čez slabe tri mesece, bodo volitve. Na kaj se moramo osredotočiti?

Mislim, da se je treba osredotočiti na to, kje bo Slovenija čez deset ali 15 let, ne na to, kje bo čez štiri leta. Ali bo Slovenija spadala v krog držav, ki umirajo, ki propadajo, torej v zapadni del Evropske unije, ki je dekandenten in naseljen z drugačno kulturo, ki bo prej ali slej prevladala. Če nimaš rodnosti, bo druga kultura prej ali slej prevladala. To nam kaže zgodovina, ki pa je marsikdo noče več poslušati. Če zgodovine ne poznaš, pa jo boš ponavljal.

Ali pa bo v Sloveniji, tudi med mladimi, počasi vseeno prevladal pozitiven trend in bomo splavali v zdrav del Evrope, v jedro, ki se zdaj gradi, torej Poljske, Slovaške, Češke, zdravih držav z zdravimi temelji in naraščajem, v povezavi z ZDA. Evropa bo brez dobre strateške povezave z ZDA lahek plen Kitajske in Rusije. Predvsem pa Kitajske.

Ta vlada je izrazito ideološka in je najbolj razdvojila slovenski narod. Na položaj je prišla s sloganom 'Proti'.

Si pa Nika Kovač kot ena izmed vodilnih nevladnic močno prizadeva za splav za vso Evropo in bi rada na nek način splav vsilila tudi državam, ki jih omenjate in ki ga dovoljujejo omejeno. Obšla bi zakonodajo držav in bi prek Evropske komisije vsilila splav državljankam Evrope. Kako gledate na to?

Vedeti moramo, kdo stoji za Niko Kovač. Saj Nika Kovač ni nihče brez neke podpore. Podpirajo jo predvsem določeni ameriški lobiji, George Soros in njegove fundacije, ki hočejo svet predrugačiti v globalno vas. Vse narode premešati in iz sveta narediti Orwellovo farmo. To se je v svetu že večkrat poskušalo, tudi z nacizmom in komunizmom, a to ne gre. Prej ali slej se ljudje prebudijo in vidijo, da jim kratijo osnovne človekove pravice.

Kot so se kmetje v Veliki Britaniji začeli zavedati, da jih uničujejo z davki, z namenom, da bi te kmetije prodali Billu Gatesu in podobnim, tako se počasi tudi ostali del Evrope prebuja. Mislim, da Nika Kovač v državah Srednje Evrope, Višegrajske skupine nima prav nobenih možnosti, da bi uspela s čimer koli. Tudi tok denarja za njene aktivnosti bo počasi usihal, ker Soroseve fundacije vedno stavijo na vlečne konje. Biti vlečni konj v Bruslju pa ni več glavna motivacija. Bruselj je pravzaprav postal sam sebi namen. To je desetkrat slabše kot nekoč Beograd. Ta stvar razpada.

Pri maši za domovino je ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore opozoril na demografsko zimo. Glede na rezultat referenduma o asistiranem samomoru smo videli, da Cerkev lahko zelo veliko pripomore k razmišljanju ljudi. Ali se vam zdi, da je Cerkev v Sloveniji storila dovolj, kar se tiče demografskih in drugih vprašanj, ali se morda drži bolj ob strani?

Cerkev se je trenutno, ne glede na aktivnosti v povezavi z referendumom o evtanaziji, pravzaprav umaknila v ozadje. Mislim, da delno tudi zaradi tega, ker so znotraj Cerkve očitno neke afere, ki jih morajo skrivati, in se verjetno zaradi tega bojijo izpostavljati. Slovenska Cerkev bi po svoji dolžnosti morala, če smo kristjani in verujemo v Kristusa, narediti bistveno več. Predvsem kar se tiče resnice. Cerkev bi morala biti prva v vrsti zagotavljanja in borbe za resnico. In evtanazija ni resnica, splav ni resnica.

Ko vidim število škofov, se tudi vprašam, kako to, da njihovo število raste, medtem ko število duhovnikov pada. Nekdo mi je dejal, da še noben škof v Sloveniji ni bil posvečen brez patronata naslednikov nekdanje Udbe. Ali to drži ali ne, ne vem.

Ampak ta Cerkev se bo morala bistveno spremeniti, predvsem pa bo morala dati bistveno večjo težo osrednji vlogi moškega v Cerkvi. Moški so s pastoralnimi sveti namreč izgnani iz institucije, pobudo so prevzele odločne ženske. S tem ni nič narobe, težava pa je, če potem zmanjka drugi pol, ki ga potrebuje vsaka družina, tudi Cerkev.

Slovenska Cerkev je namreč ostala brez desne roke, brez moškega, zaradi česar so tudi duhovniki zmedeni, saj se nimajo več na koga opreti. Pravim celo, da našo, slovensko Cerkev vodijo ideološko levo usmerjeni ljudje. Slovenska cerkev je šla zelo v levo, in če ne bo šla nazaj, bo propadla in prišle bodo nove cerkve in kulture, česar si kot kristjan, rimokatolik, ne želim.

Ste družinski oče, imate pet otrok, ste poročeni in katoličan. Kako se osebno odzivate na probleme, ki ste jih imenovali?

Tudi jaz sem potem bolj v zadnjih vrstah, saj se je težko preriniti v prve. To agresivno rinjenje v prve vrste je včasih že prav smešno. Smilijo pa se mi določeni duhovniki, ki morajo to prenašati, ker najbrž tudi nimajo podpore pri svojih škofih.

Škof bi moral biti družinski oče svojim duhovnikom. Najprej bi moral poskrbeti zanje, jih voditi v skupnost, ta skupnost pa bi morala biti zgled vsem ostalim skupnostim. Te skupnosti v slovenski Cerkvi ne vidim. Slovenski duhovniki so prepuščeni na milost in nemilost samim sebi. Včasih so imeli vsaj kuharice, ki so jih spravile v red, da niso zapadli pod druge stvari. Vemo, da je med duhovniki danes ogromno alkohola.

Škofje so tisti, ki niso opravili svojega dela, tu so padli na celi črti. Ne vsi enako, ampak vodstvo slovenske Cerkve se bo moralo pogledati v ogledalo in začeti spreminjati stvari. Tudi s tem, da bodo bolj odločni.

Ko že govorite o prvih vrstah … Predsednika vlade Roberta Goloba smo videli v prvi vrsti v cerkvi pri maši za domovino. Prej ga nismo videli tam. Dejansko se politika skuša umestiti v prvo vrsto. Tudi v Cerkvi.

Seveda. Volitve so blizu. Mislim, da se bo Golob marca poročil tudi cerkveno, če bo ugotovil, da bi mu to lahko prineslo glasove. Ampak to pomeni zelo jasen signal, da so ljudje, ki hodijo v cerkev, zelo veliki podporniki tovrstne politike. Zakaj gre Golob v cerkev? Ker potrebuje te glasove. Če bi vedel, da v cerkvi ni ljudi, ki bi mu dali glasove, ga ne bi bilo tja.

Cerkveni ljudje, nedeljniki, prispevajo ogromno glasov za zmago tako imenovanih levih struktur. In tudi v prvih vrstah v Cerkvi je več levo usmerjenih oziroma tistih, ki so proti desni strani. Tudi če bi po vaseh obrnili volilne skrinjice, bi videli, da je bilo na prejšnjih volitvah v času po nedeljski maši največ glasov za Goloba.

Tudi kar se tiče zakona o evtanaziji, je šlo ogromno ljudi, ki so bili v cerkvi, glasovat za zakon. Kakšen kristjan si? Kakšen katolik si? Našo tradicionalno Cerkev so ugrabili in Golob se gre zato lahko v cerkev kazat. Lahko gre na Brezje z milo rečeno smešnimi lutkami. Zdrava pamet tega ne bo prenesla.

Če bi po vaseh obrnili volilne skrinjice, bi videli, da je bilo na prejšnjih volitvah v času po nedeljski maši največ glasov za Goloba.

A bil je sprejet.

Seveda, pravijo, da moramo v Cerkvi vsakega sprejeti. O tem, kdo in zakaj je sprejet in kakšne so bile računice, naj sodi Bog. In kakšno plačilo je bilo dano za to sprejetost. Je to Judežev ali božji denar?

Tudi vi veliko donirate. Nam lahko poveste kaj več o tem?

Kar doniram, je zaupno. O tem ne bom govoril.

Ste pa povedali, da donirate.

Doniram.

Kdo je za vas dober predsednik vlade? Kako si ga predstavljate?

Dober predsednik vlade mora vedeti, da je treba najprej zaslužiti, da potem deliš. Brez prihodka ni odhodkov. Če hočeš imeti prihodke, moraš delati na tistih, ki te prihodke prinašajo. To je gospodarstvo, zdravi del gospodarstva, ne pa tisti, ki živijo od subvencij, ki so pod to vlado vsako leto višje.

To gospodarstvo mora imeti maksimalno uradniško podporo, pa tudi spodbudno delovno in davčno zakonodajo. Zakaj nekdo hoče tistim z dobički vse te dobičke pobrati in odločati, kam se to investira, ne pa tisti, ki je dokazal, da zna investirati oziroma narediti dobiček?

Še vedno je tisti, ki ustvarja, prvi, ki mora odločati o tem, kam gre dobiček. Tisti, ki ustvarjajo, ki prispevajo v državno blagajno, morajo tudi v političnih strukturah imeti svoj glas. Slovenski izvozniki glasu v Sloveniji nimajo. Mogoče nekaj največjih podjetij, ki imajo neko politično moč, ampak mala in srednja podjetja, ki so pretežno izvozniki, pa razen nekaterih politično posvečenih nimajo prav nobene besede. Niti pri davkih niti v smislu vodenja gospodarstva, kaj šele v politiki. Pa ne le v levih vladah, ampak tudi v tako imenovanih desnih vladah tega ni dovolj.

Dober predsednik vlade mora vedeti, da je treba najprej zaslužiti, da potem deliš.

Če prav razumem, je dober predsednik vlade lahko nekdo, ki je sam ustvaril neko podjetje, ki ve, za kaj gre.

Ki zna gospodariti.

In teh doslej nismo imeli? Niti v desnih vladah?

Ne. Saj Slovenija doslej še niti ni imela neke desne vlade. Imamo leve vlade, pa sredinsko leve vlade in pa skrajno leve vlade. Zdaj imamo skrajno levo, prej smo imeli sredinsko levo. V Sloveniji nimamo neke resne desne stranke.

Vi je ne bi naredili?

Nikoli ne reci nikoli.

Če bi naredili desno stranko, kakšen bi bil vaš program?

Zagotovo bi najprej pogledal, kakšni so prihodki in kakšni odhodki. Podpiral pa bi najprej tiste, ki prinašajo prihodke v državno blagajno. To je vedno temelj. Državna blagajna, ki je vedno bolj prazna in zadolžena, pomeni, da bomo prej ali slej postali sužnji. Ko si prepuščen na milost in nemilost tistim, ki ti dajejo posojila, nisi več suveren. In Slovenija je blizu temu, da ne bo več suverena.

Videli ste, kje jemljemo kredite: na Kitajskem. Če kdo misli, da bomo pod kitajskim patronatom suvereni, potem se zelo zelo moti. Ko bomo Slovenci izkusili, kaj pomeni biti pod kitajskim patronatom, bo to huda izkušnja.

Državna blagajna, ki je vedno bolj prazna in zadolžena, pomeni, da bomo prej ali slej postali sužnji.

Zakaj v Sloveniji nimamo desne vlade? Je morda razlog, da ni bilo lustracije? Kaj se je zgodilo v teh 35 letih?

Slovenci so pravzaprav zelo socialno čuteči. Tudi danes se še dosti denarja zbere za raznorazne pomoči. Eden od razlogov je, da verjetno mislijo, da nam leve vlade prinašajo bolj socialno sprejemljive rešitve. A žal je nasprotno. Želimo si biti socialni, a preko te socialnosti smo prišli na raven tega, da nam pravzaprav kradejo. Državo nam vodi mafija, ki nam celo odprto, brez sramu krade. Nikoli si nisem mislil, da bom jaz tisti, ki bom rekel, da potrebujemo desnico. Ampak zdaj vidim, da bo brez tega Slovenija propadla. Je več ne bo. Postali bomo sužnji.

Ko gre za javni sektor, na primer, ga ni več denarja, ki bi ga lahko preživljal. Javni sektor je trikrat prevelik in ga niso ustvarjale le skrajno leve, ampak tudi levosredinske vlade. Prave desne vlade ga ne bi ustvarjale. Eden bolj znanih mojih sporov z NSi je bil, da so glasovali za povišanje plač javnemu sektorju. Stranka, ki se imenuje za podjetniško, tega že načelno ne sme narediti. To je skregano z osnovno logiko, ni podjetniško in takšna stranka ne more reči, da zagovarja podjetnike.

Stranka, ki zagovarja podjetnike, bo strogo proti višjim davkom in večanju javne uprave. Tako ali tako bo dovolj drugih strank šlo v to smer. Če ni neke zavore, pa gre vse v tisto smer. V Sloveniji pa nimamo desne zavore. Tudi ko je Janez Janša na oblasti, je še vedno levo usmerjena politika, kar se tiče državne blagajne.

Kakšna je po vašem mnenju vloga Milana Kučana? Bil je prvi predsednik, nikoli lustriran. Slovenija mu nikoli ni bila intimna opcija in mu očitno še danes ni. Je pa ves čas prisoten, kot neko božje oko se pojavi tam, kjer je treba, in pove tisto, kar se takrat na levi strani političnega pola pričakuje.

Mislim, da njegova vloga postaja že tragikomična oziroma smešna. Gre za dinozavra, ki ne vidi več, kaj se dogaja v svetovni politiki. Ta se v zadnjih nekaj letih izjemno spreminja. Polja odločanja so se zelo obrnila, on pa še vedno razmišlja z glavo človeka, ki so mu odvzeli tisto, kar si je najbolj želel. Hotel je biti 'mali Titek' in to mu je bilo odvzeto. Najprej mu je to na kongresu odvzel Slobodan Milošević, pozneje mu je to odvzela osamosvojitev Slovenije. Neskončno bolečino ima in zaradi tega mislim, da ne spi. Razmišlja v svojih utvarah in fantazmah, ki jih nato deli naokoli; očitno ima še vedno dovolj poslušalcev.

Vendar pa gre za dinozavra, ki ga je zgodovina že zdavnaj obšla. Zato tudi Slovenija ni na pravi strani tistih, ki bodo zmagovalci čez deset let. Slovenija ni v tej vlogi. Če govorimo o novih trendih povezovanja baltskih držav, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Avstrije, Italije in Hrvaške, Slovenije na tem zemljevidu ni. Postali smo evropska Venezuela, tudi zaradi fantazem Kučana in njegovih prijateljev, ki neskončno trpijo, ker niso postali nasledniki Titeka.

Kako bomo zbudili in vzgojili, če ni prepozno, dobrega Slovenca, dobrega predsednika vlade?

Ta svet se vedno giblje gor in dol. Imamo viharje, imamo mirno morje. Neki duhovnik mi je že pred leti dejal, naj ne skrbim. Slovenija in tudi druge države so kot morje. En čas je viharno, en čas je mirno. Viharji vedno razburkajo morje in tudi zgodovina se vedno premeša. Ko gremo v zgodovini preveč v eno smer, vedno pride tudi druga smer. Edino, česar si ne želim, je, da bi ta druga smer postala preveč radikalna. Ne želim si revolucij. V spremembe moramo iti počasi, pametno, ne z revolucijo. Revolucija nikoli ne prinese česa dobrega.

Zdaj imamo neko skrajno levo, fašistično LGBT-usmerjeno mineštro, rastejo pa tudi novi rodovi. Mladi so izobraženi, ne glede na to, kaj jim govori jim profesorica v šoli, ki jo je minister Slavko Gaber skušal uničiti. Danes je možnosti za izobraževanje več. Mladi pa so dovolj pametni, da bodo te stvari, če ne čez pet, pa čez 10 let postavili na svoje mesto.

V Mariboru očitno ne. Ravno nedavno so dijaki druge mariborske gimnazije odšli z debatnega tekmovanja v Zagrebu, na katerem bi morali zagovarjati nastanek izraelske države.

Nimam drugega komentarja, kot da je to noro.

Torej nam ne uspeva. Uspeva pa aktivizem, neko kvazi levičarstvo.

Vprašajmo se, kako bodo ti dijaki razmišljali čez 10 let. Odvzeto jim je bilo tisto, na kar so se pripravljali, kar so želeli. Počakajmo te dijake, ki so dobili lekcijo. Mislim, da bo v njihovem življenju pustila velik pečat, ki bo kontraproduktiven za te, ki so te dijake prisilili, da so tekmovanje morali zapustiti.

Dr. Štrancar, ste kemik in znanstvenik, poznate zmagovalno formulo. S svojim podjetjem ste prišli na svetovno raven.

Da, v svetovnem merilu smo v špici.

Kako vam je to uspelo?

Iz kuhinje. Začeli smo v kuhinji. Potem pa s trmo in delom, delom, delom, odličnim kadrom in sodelavci. Pa tudi z veliko odločitvijo, ki je bila ključ do zmage – da smo prenehali živeti na podlagi subvencij. Leta 2015, ko nam je šlo najslabše, sem prepovedal kakršnekoli subvencije. Te so naše podjetje do takrat uničevale. Pristali smo v prisilni poravnavi, v Avstriji je bil razglašen tudi stečaj.

Ko sem rekel: »Nič več,« je podjetje šele zares zaživelo. Takrat je šla polovica ljudi iz podjetja, tistih, ki so pisali projekte in izgubljali ogromno časa za neke fičnike, ki jih je dala država, da je lahko nato pošiljala inšpekcije, ki so preverjale, ali smo plačali eno varovalko več ali manj. Ko smo se res postavili na trg, predvsem v ZDA, smo zaživeli.

Je pa to področje, s katerim se ukvarjate, prednostno v svetu.

Pravzaprav delujemo v res najbolj naprednih tehnologijah zdravljenja. Ko ne skušaš indirektno izboljšati zdravja, ampak skušaš spremeniti izvor. Če govorimo o genski terapiji, skušamo zamenjati okvarjeni gen.

Zdaj imamo dečka Urbana, njegova mama je izjemna borka. Ogromno je naredila za prepoznavnost Fundacije CTNNB1, hkrati pa je imela negativno izkušnjo z 'Inštitutom Borisa Kidriča' v Ljubljani (Kemijski inštitut). Podobna je bila tudi moja izkušnja in, kot vemo, tudi izkušnja Milka Noviča, ki izhaja iz tega inštituta. Saj ime so spremenili, ampak dejavnost ostaja ista.

Imamo tudi dečka Krisa, ki je dobil gensko terapijo. Gre za ogromen napredek v znanosti in mi smo v teh projektih zraven, saj imamo najbolj napredno tehnologijo čiščenja teh modernih učinkovin. Prav tako smo v najbolj naprednih tehnologijah tretmaja raka. Daleč od tega, da bi šlo za nekakšen čudež, še vedno so težave in še vedno se mora tehnologija razvijati naprej.

S temi podjetji sodelujemo, poznam ogromno njihovih strokovnjakov, in če potrkam na vrata kakšnega izvršnega direktorja teh multinacionalk, se meni ta vrata odprejo. Eden od tajkunov, ki bi zdaj rad šel v farmacijo, je pred nekaj leti rekel, da on niti do vratarja farmacevtske multinacionalke ne more. Jaz lahko pridem, kamor hočem.

Pomagajte nam razumeti, kaj je vaš glavni produkt.

Naš glavni produkt so neke vrste polimeri, ki omogočijo učinkovito čiščenje modernih oziroma novih učinkovin. To je plod dela velikega tima v Ajdovščini, ki šteje blizu 300 ljudi in je daleč najboljši, ki si ga lahko zamisli direktor na tem področju. To gre zelo v nos tudi našemu lastniku, ki ni zadovoljen, da imamo v Ajdovščini takšen tim, in ki ni zadovoljen, da smo petkrat bolj učinkoviti, kot so njihovi timi v Nemčiji, čeprav smo trikrat manj plačani.

In seveda se trudi, da bi te stvari razbil, tudi na ta način, da moja pogodba še ni podaljšana. Po štirih letih in pol dogovarjanja o novi pogodbi te niso bili sposobni pripraviti ali pa tega niti ne želijo.

Leta 2015, ko nam je šlo najslabše, sem prepovedal kakršnekoli subvencije. Te so naše podjetje do takrat uničevale.

Kar govorite, daje misliti. Vseh 35 let smo veliko govorili o tujcih kot lastnikih. Bilo je veliko idej. Nekateri so zelo zagovarjali tuje lastnike, češ da je vseeno, kdo je lastnik. A očitno ni čisto vseeno.

Zagovarjam tržno gospodarstvo. S tega stališča tudi zagovarjam, da lahko tujci kupujejo naša podjetja in da mi seveda kupujemo tuja. Absolutno sem proti nekemu protekcionizmu, ki nas je pripeljal v položaj, ko imamo tajkune, ki so nesposobni voditi gospodarstvo. Slovensko gospodarstvo, ki je vezano na Nemčijo, bo v roku petih let propadlo.

Nemčija se bo namreč gospodarsko sesula. Mislim, da to ve vsak, ki malo spremlja stvari. Včasih so rekli, da če Nemčija kihne, Slovenija propade. Moj trg je bil vedno predvsem v ZDA in nekaterih azijskih državah: Japonski, Južni Koreji, delno tudi Kitajski. Delno tudi Velika Britanija, a v Evropi smo delali zelo malo. Z Nemčijo, razen da imamo lastnika tam, nekih resnih projektov nimamo.

Njihova podjetja so namreč postala preveč zbirokratizirana. Če si zbirokratiziran, ne moreš biti hiter. Današnji svet pa drvi izjemno hitro. Že ZDA imajo tu problem s Kitajsko, ki drvi še hitreje. Mi pa se naslanjamo na neko Nemčijo, ki je najbolj počasno gospodarstvo, ki ga lahko primerjamo s petletkami Sovjetske zveze. Zato se slovenska politika, leva in desna, z Nemci dobro razume. Gre za isti model gospodarstva.

Bruselj to posnema. Zato naše gospodarstvo jutri ne bo slonelo na Nemčiji, ampak mora sloneti na ZDA, Poljski, Češki, Slovaški, Madžarski, delno Avstriji, Hrvaški in Aziji.

V kolikšni meri bi se lahko s svojimi produkti vključili v vojaško industrijo?

Kar se tega tiče, sem pacifist. Ne razmišljam, da bi se vključeval v vojaško industrijo. Seveda pa vojaki tudi zbolijo. Na področju cepiv smo zelo dejavni. Podjetja, s katerimi sodelujemo, razvijajo nova cepiva in mi jih čistimo. Smo v podjetjih, ki omogočajo hitrejše zdravljenje ran. Smo torej zraven, ampak kot pozitivci. Ne želim pa biti zraven pri kakršnem koli orožju. Ne želim biti in ne bom.

Lahko poveste kaj v zvezi z zdravljenjem raka? Vprašanje je aktualno, pravijo, da je raka vse več, tudi med mladimi. Se kaj napoveduje z vašega področja?

Genskih okvar je vedno več. Zemlja je onesnažena, pa ne s CO, ampak z nanodelci. O tem se nič ne govori, ker politika tega očitno noče, saj se s tem ne zna spopasti. Tudi na tem področju nekaj delamo in tudi vemo, kje vse ti nanodelci so, a v te stvari ne bom zahajal.

Ti nanodelci pa povzročajo in genske okvare in raka. Moja osebna napoved je, da v roku 50 let človeštvo brez zdravljenja raka in genskih okvar ne bo več preživelo. Zemlja je tako onesnažena, da bo v roku 50 let vsak človek, tudi novorojeni, imel neko okvaro. Zato je tako pomembno, da se te tehnologije razvijajo in da se razvijajo hitro.

Tu pa seveda pridemo tudi do vprašanja, kaj je etično še sprejemljivo. Sem proti temu, da bi se zarodke izkoriščalo za to, da bi se iz njih delalo srce. Sem pa podpornik tistih, ki ljudem lajšajo življenje, s tem da omogočijo, da se otroku, ki se je rodil z gensko okvaro, ta odpravi. Ali je to zdaj poseganje v božje stvarstvo ali ni? Trdim, da če tu ne bomo posegali v stvari, potem človeštva pač ne bo. Bom pa tudi jaz prišel pred svetega Petra in dajal odgovore. Zame osebno pomoč pri genskih terapijah in pri rakavih terapijah, ki slonijo na genskih terapijah, ni protikrščanska, ni protibožje dejanje.

Ko so začeli dajati kri, da so drugi preživeli, so čistuni prav tako govorili, da je to protibožje dejanje. Bog nam je dal pamet in orodja. Mislim, da dokler delamo po svoji vesti, čisto vsak človek pa ve, ali dela prav ali ne, je najbrž to tisto, kar tudi Bog od nas pričakuje.

Omenili ste zarodke. Velikokrat lahko beremo ali slišimo, da je prizadevanje za splave pravzaprav tudi prizadevanje za več tega materiala. Kaj mislite o tem?

Se bojim, da je delno tudi nekaj resnice tu zadaj. Nimam pa dokazov, zato bom tu raje končal.

Veliko sva se pogovarjala o prihodnosti. Vaš poklic, vaše delo temelji na znanosti, na prihodnosti, pa vendarle v Sloveniji nimamo niti razčiščenega vsega iz preteklosti. Ali lahko sploh stopimo v prihodnost, ne da bi razčistili, kaj se je dogajalo pred 80 leti? Kje smo danes?

Mislim, da je to vzporedna dejavnost. Mislim, da ne moremo pričakovati, da bomo vse razčistili, potem pa šele delali za prihodnost. O stvareh moramo govoriti, jih predstavljati, potem je pa tudi na naslednjih rodovih naših otrok in vnukov, da bodo te stvari postavili v zgodovinski okvir in se iz tega naučili, kaj se ne sme delati. Sem pa absolutno proti vsaki revoluciji, naj bo zelena, rdeča ali modra …

Duhovnik Terčelj?

Duhovnik Terčelj je zame ogromen domoljub, eden mojih osebnih zgledov. Vemo, da je veliko trpel, najprej pod fašizmom, nato pod komunizmom in od komunistov je bil tudi pokončan. Doživljal pa je, da ga je zavračal tudi del njegovih sobratov in ga še vedno zavrača.

Zaradi tega je Terčelj zame eden največjih čedermacev, človek, ki je organiziral prvi protifašistični shod. 100-letnico tega smo zaznamovali pri Marijinem Celju. Prav je, da se kot narod spominjamo takih velikih ljudi. Če hočemo ostati Slovenci, moramo ceniti velike ljudi; Maistra, Terčelja, Ehrlicha, Slomška, Barago in še bi lahko našteval. To so ljudje, ki so živeli, krvaveli in dali življenje za narod. Ne nazadnje tudi Danilo Zelen kot vodja Tigra, pa Janko Premrl Vojko kot partizan.

Ne morem pa privoliti na to, da bi bili veliki Slovenci tisti, ki so Slovence likvidirali. In tu govorim o štirih K-jih: Kardelj, Kidrič, Kocbek, Kučan. To zame niso in nikoli ne bodo veliki ljudje.

Torej se bomo osvobodili, ko bomo umaknili ta obeležja, kipe?

Obeležja so tudi opomin. Mislim, da bodo počasi romala tja, kamor spadajo, in to so muzeji. Niso pa obeležja najbolj problematična. Problematični so naši medosebni odnosi in razmišljanja. Ti bodo takšni tudi ostali, dokler ne bomo kot ljudje spoznali, da bomo napredovali, le ko se otresemo teh balastov zgodovine in teh, ki nas stalno vlečejo v ta balast. 

Tu nas Kučan s svojo kliko najbolj vleče v zgodovino. Razdvajal nas je že pred osamosvojitvijo in nas razdvaja od prve sekunde samostojne države. Tam je največje zlo Slovenije. Tudi slogan pred zadnjimi volitvami je bil 'Proti'. Zmagali so s 'proti'. 

Ne moremo biti proti delu slovenskega naroda in hkrati trditi, da se borimo za slovenski narod. Vsak, ki trdi, da je proti, je proti slovenskemu narodu in slovenskim državljanom. Imamo ogromno slovenskih državljanov, ki so ponosni na slovensko državo bistveno bolj kot Slovenci sami. Ena največjih slovenskih zastav stoji pri Trojanah, ki jo je, kot mi je znano, izobesil ponosen Slovenec, ki je po rodu Srb.

Zato moramo biti pazljivi, ko govorimo o slovenskemu narodu, da tudi v slovenskemu narodu prepoznamo, kaj ni prav, v  drugih državljanih Slovenije pa prepoznamo tisto, kar jih dela ponosne državljane. Tudi Luka Dončić, ki je napol Srb, je ponosen Slovenec. Pozorni moramo biti, da nismo nacionalisti, ampak rodoljubi. In sposobni moramo biti v svojo sredino vzeti ljudi, ki so podobne kulture, podobnih načel, ne nujno podobne religije.

Ko pa bomo začeli glasovati 'za' in ne 'proti', bo šlo tudi Sloveniji bolje. 

Dr. Štrancar, kje vidite Slovenijo čez deset let?

Vidim jo kot državo, ki se bo pridružila novemu ekonomskemu valu držav, ki gospodarsko rastejo, ki imajo pozitivno razmišljanje in ki so razčistile, da teorija smrti ne bo prinašala napredka, in zato delajo na teoriji življenja. Gre za skupino držav od Baltika, Poljske, Slovaške, Češke, Madžarske, Hrvaške, delno Italije in Avstrije, pa tudi ZDA. Mislim, da so ZDA razčistile s kulturo smrti in prihaja na površje kultura življenja. Zagovarjam kulturo življenja in sem za življenje.

Pričakujem, da bomo razčistili s tem otokom Venezuele v Srednji Evropi in postali eden temeljev nove gospodarske iniciative, ki gradi na temelju življenja.

Zagovarjam kulturo življenja in sem za življenje.

(D233: 30-34)