[Video] Dr. Jože Možina: Ideološko so tako zapeti, da nam ne zmorejo voščiti za božič, čeprav doma pečejo potice (Odmev tedna, 19. 12. 2025)

V novem studiu medija Domovina smo dogodke minulega tedna komentirali z dr. Jožetom Možino, novinarjem in zgodovinarjem, voditeljem oddaje Pričevalci, ki se jo skušajo omejiti, saj vodstvu, ki ga je Možina označil za naklonjenega enoumju, gledanost in sporočilo oddaje nista po godu. Pogovor je vodila Vida Petrovčič, ki se je s komentatorjem sprehodila po dogodkih s političnega, zdravstvenega, varnostnega in kulturnega področja, pa tudi finančnega in kmetijskega. Prisluhnite zanimivemu pogovoru.

Dr. Jože Možina v pogovoru javno RTV primerja s petdesetimi odtenki rdeče ...

V decembru je potekala sodna obravnava tožbe dr. Jožeta Možine proti Svetlani Makarovič zaradi sramotilnega besedila, ki ga je na javnem prostoru recitirala Makarovičeva ter ga namenila Možini. Slednji kritizira nespoštljivo obnašanje odvetnika Makarovičeve, ki je izraze, uporabljene z njene strani, v procesu uporabljal tudi sam, zato je dr. Možina napovedal prijavo odvetnika Slugo na odvetniško zbornico. Opozori tudi na povsem neutemeljena vprašanja na sodišču, kot je vprašanje o tem, ali pozna Janeza Janšo, na kar v smehu doda, da pozna tudi Milana Kučana, pa to nikakor ne opravičuje sramotilnega besedila. 

Komentator izjavi, da imajo na svoji strani neizpodbitne dokaze o tem, da je besedilo Makarovičeve izjemno sramotilno ter ne gre za nobeno satiro. Sprašuje pa se, ali bo to dovolj za slovensko pravosodje. Odobrava kritiko Nataše Pirc Musar zoper sramotilno besedilo Svetlane Makarovič in meni, da je politična nepristranskost tudi dolžnost predsednice države. Tožbo vidi v širšem pomenu kot le iskanje lastnega povračila in meni, da bo določila standard dialoga na slovenski politični, pa tudi javni platformi. 

Komentira aktualno zgodbo o odstranitvi Titove glave s spomenika. Spomeniki iz obdobja socializma naj bi bili del zgodovinske dediščine, vendar so mnogi še vedno v svoji primarni funkciji in simbolizirajo totalitarizem, kar po njegovem mnenju ni v skladu z moderno slovensko družbo. Primerja ga z »zlatim teletom«, ki ga častijo tisti, ki verjamejo v preteklost, ne da bi se zavedali, kaj ta zgodovina predstavlja. 

Dr. Možina izpostavi, da je trenutna vlada v očeh mnogih državljanov izgubila podporo, kljub obljubam in »bombončkom« pred volitvami. Politične manipulacije, znižanje davkov in obljube o višjih plačah so del predvolilne igre, vendar jih mnogi državljani dojemajo kot prazne obljube, ki ne rešujejo dejanskih težav, kot je pomanjkanje realnega zvišanja življenjskega standarda.

Kritizira vpliv medijev, saj lahko z zlorabami manipulirajo ljudstvo in pišejo usodo države. Izpostavi primer Roberta Goloba, za katerega pravi, da je imel že, ko se je pojavil, veliko »lukenj«, ki bi jih lahko javnost zaznala, če bi bila medijska predstavitev uravnotežena.

Dotakne se kmečkih protestov in dogovora Mercosur. Meni, da gre za resno grožnjo evropskemu in slovenskemu kmetijstvu, saj bi sporazum omogočil uvoz cenejših, slabše nadzorovanih kmetijskih izdelkov iz Južne Amerike. To bi dolgoročno uničevalo domačo samooskrbo, ki jo vidi kot temeljno strateško vrednoto Evrope. Ob tem spomni tudi na propad slovenskega podeželja in kmetijstva.

Izpostavi, da Slovenija beleži rekordno nizko število rojstev, demografski primanjkljaj pa se prikriva s priseljevanjem. Opozarja, da to dolgoročno odpira vprašanja o ohranjanju slovenske kulture, jezika in vrednot. Kritičen je do pobud in kampanj, ki po njegovem mnenju promovirajo splav kot ideološki simbol, namesto da bi spodbujale rojstva in družinsko politiko. Takšno ravnanje vidi kot samouničevalno in kot del širše evropske demografske krize, ki vodi v postopno izginjanje narodov.

Komentator ocenjuje, da policija v primeru umora Aleša Šutarja ni ravnala profesionalno, saj ni pravočasno zavarovala dokazov in zaslišala vseh vpletenih. Zaradi tega meni, da obstaja nevarnost, da bo primer pravno propadel. Kritičen je do dejstva, da so šele po enem mesecu po tragičnem dogodku prijeli domnevno pravega morilca in se s tem spet obregne ob nesposobnost slovenskih organov pregona. Poudari, da so mnogi Romi sami žrtve kriminalnih združb znotraj skupnosti, vendar sistem dolgo ni deloval in je dopuščal občutek nedotakljivosti.

Vladi očita popolno nesposobnost pri izvedbi zdravstvene reforme, ki je bila ena ključnih predvolilnih obljub. Namesto sistemskih rešitev se je po njegovem mnenju oblast odločila za propagandno vojno proti zdravnikom, ki jih prikazuje kot pohlepne in koruptivne. Posebej izpostavi primer uspešnega ortopeda, ki je bil izločen iz sistema, posledice pa nosijo pacienti z daljšimi čakalnimi dobami. Opozarja tudi na dvojna merila: politiki zagovarjajo javno zdravstvo, sami pa se zdravijo v tujini in v zasebnih klinikah.

Povezavo Goloba z Jankovićem vidi kot simbiozo interesov in vzajemno zaščito. Izjavo predsednika vlade na zabavi podjetij, da jim je dal božičnico ter da naj se na volitvah zato spomnijo nanj, ker »tisti drugi jim jo bo vzel«, dr. Možina označi za populističen nastop, ki kaže na nizko raven politične kulture. Zaključi, da je takšno ravnanje za volivce vse bolj prozorno in bo imelo posledice na volitvah, saj ljudje kljub različni izobrazbi dobro prepoznajo manipulacijo in cenen poskus kupovanja podpore.

Več boste izvedeli, če si boste ogledali celotno oddajo. Ne bo vam žal.