[Video] Dr. Jože Plut: Nisi svoboden, če stojiš na kosteh pobitih (Odmev tedna, 20. 6. 2025)

Voditelj Odmeva tedna Alen Salihović je gostil dr. Jožeta Pluta, duhovnika in nekdanjega vojaškega vikarja. Pogovarjala sta se o mnogih aktualnih temah, tudi o paradi ponosa, o ribniškem županu in o tem, da je treba stvari poimenovati take kot so. »To je slabo za prihodnost naroda, ker ne stopamo na stran žrtev,« je poudaril duhovnik. Izpostavil je tudi, da smo vse druge dostojno pokopali, le svojih ne moremo. Dokler tega ne bomo naredili, ne bomo svobodni. »Šele takrat bomo lahko zadihali s celimi pljuči – z levim in desnim krilom,« je napovedal duhovnik.

Voditelja je zanimalo, kako duhovnik Jože Plut gleda na vse bolj agresivno promocijo LGBT ideologije v šolskem in javnem prostoru ter na dejstvo, da kritika tovrstnih vsebin pogosto naleti na obtožbe sovražnega govora. Po Plutovih besedah gre za dolgo zgodbo, ki jo pri nas in v celotni zahodni družbi ves čas doživljamo. V osnovi je sicer šlo pri gibanjih LGBT oz. pri ljudeh, ki imajo posebno spolno usmerjenost, za neko pozitivno zgodbo, ker se jim je priznalo neke pravice in se jih je tudi uzakonilo. »Pravno bi temu lahko rekli pozitivna diskriminacija,« je pojasnil Plut in izpostavil, da gre pri teh, ki se sedaj indentificirajo z LGBTQ+ in pri vsem, kar sodi zraven za popolnoma drugo zgodbo. »Zgodbo, ko želi manjšina vsiljevati določen stil življenja, določeno usmerjenost, določeno spolno prakso vsem ostalim,« je dejal in poudaril, da nima nič proti temu, če so ljudje drugače spolno usmerjeni. »Ampak vsiljevati večini, celo že v vrtcih in šolah, je pa zgodba, ki nima nobenega pametnega, naravnega, demokratičnega ali kakršnegakoli drugega temelja,« je bil jasen in dodal, da je otroke treba vzgajati v samostojne, enkratne ljudi, tudi v skladu z naravnim spolom.

Ali so parade ponosa sploh še izraz boja za pravice, ali gre za politično orodje, za ideološki pritisk na večinsko družbo? Duhovnik je dejal, da opaža – ko se pogovarja z istospolno usmerjenimi ljudmi – da se večina ne identificira s temi paradami. »Zavedajo se svoje usmerjenosti in nekako nasprotujejo tem paradam,« je dejal in dodal, da parad ne vidi kot izraza boja za pravice, zdi se, da bi ta skupina ljudi želela imeti še večje privilegije kot jih ima večina prebivalstva. »Mislim, da sodobna družba nima nobenih težav s priznavanjem istospolne usmerjenosti in bi te parade ponosa prej poimenoval parade napuha,« je ocenil.  

Gre za redukcijo pogleda na človeka, za izključevanje normalnosti

Voditelj je spomnil tudi na nedavno zakonodajo, ki dovoljuje oploditev samskim ženskam. »To bodo financirali davkoplačevalci,« je opozoril duhovnik in pojasnil, da gre po njegovem mnenju za redukcijo pogleda na človeka. Vsi vemo, kakšna je v naravi funkcija moškega in kakšna je osnovna funkcija ženske. »Moške se iz tega naravnega procesa izključuje in se iz njih dela objekt,« je dejal ter opozoril, da zadaj izginja vloga očetovstva. »Gre za izključevanje normalnosti,« je dejal in dodal, da kot človek, kot moški in kot kristjan take zgodbe ne more podpreti.

Po njegovem mnenju se na ta način tudi ženske spravlja na nivo predmeta. Ali aktualna vlada take zakone sprejema zaradi iskrenega prepričanja, ali zaradi prilagajanja ideološkim pritiskom aktivističnih skupin in mednarodnih agend? Voditelj je pripomnil, da ob napadu na ribniškega župana odločevalci niso bili tako glasni kot pri zagovarjanju nekaterih drugih tem. »Morda trenutna vlada ne najde drugih skupnih točk pri vodenju države in se zato osredotoči na točke, ki jih nekdo izpostavi – tudi v želji, da imajo neka skupna jedra. Zadaj so pa še druge agende,« je dejal Plut in pripomnil, da je danes moderno podpirati take razsežnosti.

Po drugi strani pa po duhovnikovih besedah o nekaterih stvareh zgleda ne smemo govoriti, nekatere stvari je treba oleporečiti, ne pa poimenovati. Tako je tudi pri Romih, o katerih se lahko govori le kot o državljanih. »Načelo enakopravnosti bo treba vpeljati na vsa področja naše družbe. Stvari je pač treba poimenovati,« je poudaril Plut in omenil, da to velja tudi za področje novinarstva. Vloga novinarjev je velika, njihovo poslanstvo je poiskati resnico in jo tudi povedati. »Če se zakriva, izgubljajo tisti, ki trpijo,« je bil jasen in tudi dodal, da je za prihodnost naroda slabo, če ne stopamo na stran žrtev.

Zakoni morajo veljati za vse enako

Od odločevalcev je pogosto slišati, da je v takšnih primerih, kot je bil napad na župana, kriva družba. »Ni kriva družba. Kdo pa je družba in kdo jo vodi? Vsi vemo, kdo ima mehanizme vodenja in moči – oni morajo najprej nekaj narediti,« je zatrdil duhovnik in poudaril, da morajo za začetek upoštevati zakone. Ribniški župan je prav tako državljan kot državljani drugih skupnosti. Pravice so oziroma bi morale biti enake. Če stvari ne delujejo, je treba nekaj spremeniti. »Državljanov – večinskih ali manjšinjskih – ne moremo poslati na luno; treba je omogočiti take pogoje in take predpise, da bodo veljati za vse in da bodo vsi odgovarjali na podlagi istih zakonov, ki bodo enako veljali za vse,« je dejal Plut. Zakoni morajo veljati za vse enako, to velja tudi za posledice. In za to mora poskrbeti država.

Iz tradicionalne družine se poraja življenje

Sogovornika sta se pogovarjala tudi o tem, kako vlada skrbi za tradicionalno družino, pa tudi za kmete, delavce, zdravnike, za vse tiste, ki tvorijo hrbtenico naroda. Zdi se, da so pri aktualni vladi spregledani. »Pri vseh vladah, odkar imamo samostojno državo, pogrešam urad, ki bi bil podprt z zakoni in financami, da bi se to demografsko vprašanje slovenske države trajno reševalo,« je dejal Plut. Vsi vemo, da nas je čedalje manj, a ko gledamo agende, je videti, da se podpira vse vrste in oblike družin, le tradicionalne družine ne. A ravno iz tradicionalne družine se poraja življenje, v njej je prihodnost države. »Kdo bo plačeval davke, da bo deloval tudi pokojninski sistem,« je duhovnik stanje ponazoril še pragmatično. »Država bo morala nekaj narediti na tem področju, da se bo podpiralo številčne družine, in tudi tiste, ki ohranjajo slovensko podeželje, tudi kmete,« je bil jasen.

Ob tem je še opozoril, da opaža, da so nekatera območja že zaraščena – to je posledica tega, da ne podpiramo kmetov in kmečkih družin. Plut je dejal, da bi aktualna vlada, ki ima res tako večino, lahko naredila odločilne korake za to, da bi odprli agendo prihodnosti slovenskega naroda in slovenske države, v kateri bi podpirali družine, slovenski jezik, kulturo in tradicijo. Vendar pa žal precej govorijo in nič ne naredijo. Ker jim zmanjkuje časa, se raje lotevajo lažjih stvari.

Nisi svoboden, če stojiš na kosteh pobitih

Sogovornika sta se pogovarjala še o stricih in tetah, ki v Sloveniji še vedno vplivajo po principih moči, ki so si jo nabrali v zgodovini in v sodobnem času. Ker želijo ohraniti vse to, kar imajo, nastavljajo ljudi – nove obraze – z namenom, da bodo stvari tekle naprej po ustaljenem toku.

Plut si želi, da bi bili državljani suvereni in samostojni, da bi znali videti stvari take, kot so, da bi videli, kaj je prav. Poleg tega bi vsaj za nekaj časa vzpostavil neposredni večinski volilni sistem – da bi se stvari v naši politiki malo prečistile. Poudaril je tudi, da bi vse stranke morale podpirati aktivno državljanstvo – pomembno je iti na volitve.

Sogovornika sta govorila tudi o tem, zakaj se v naši državi želi razvrednotiti dogodke, ki se tičejo osamosvojitve, ob tem pa se poveličuje leto 1945. »Jaz to željo razumem v tem kontekstu, da jo govorijo ljudje, ki so v preteklem sistemu bili na oblasti ali pa so imeli moč. To držo ohranjajo, je legitimna – pravico imamo do različnih drž. Problem pa je, ko ta drža absolutizira in relativizira te stvari,« je dejal Plut in nadaljeval, da vsi vemo, da je bil prejšnji sistem enopartijski, komunistični, totalitaren in da je bil potreben velik narodov kulturni, miselni in še drug nabor, da smo zaključili s tisto zgodbo na področju pravnega prehoda. S plebiscitom, z dejanjem demokratičnega načina izbora, smo izbrali samostojno pot.

Leto 1945 se po Plutovih besedah v ničemer ne more primerjati z letom 1990. Po 2. svetovni vojni zmagovalci na glavah niso nosili slovenskih zastav. Odstranili so tiste, ki so izrazili željo po suverenosti slovenskega naroda, zmagovalci leta 1945 so jih imeli za svoje nasprotnike. »Tisti, ki spregledajo ta genocid in so zmagali v 2. svetovni vojni, so opevali svobodo med vojno in po njej. Ampak nisi svoboden, če stojiš na kosteh pobitih,« je poudaril Plut, ko sta se v pogovoru dotaknila tudi povojnih pobojev in izraza genocid. Duhovnik je izpostavil, da bi privoščil tem ljudem, da bi naredili korak v osebno svobodo in osebno suverenost ter priznali to zgodbo, naredili vse, da bomo ljudi končno dostojno pokopali. »Vse smo dostojno pokopali, naciste, fašiste, ruski vojaki imajo spomenike, edino svojih ne moremo pokopati,« je bil kritičen. »Dokler tega ne bomo naredili, dejansko ne bomo svobodni. Ko bodo naredili vse, da se bo razčistilo in vse dostojno pokopalo, takrat bom priznal njihovo veličino,« je duhovnik napovedal in dejal, da bomo šele takrat lahko zadihali s celimi pljuči – z levim in desnim krilom.

O čem še sta govorila v oddaji Odmev tedna, prisluhnite.