[Video] Dr. Žiga Turk: Vlada in njeni hlapčevski mediji delajo vse, da bi pozornost umaknili od težav v Sloveniji (Odmev tedna, 29. 8. 2025)

Tokratni gost oddaje Odmev tedna je bil politični komentator dr. Žiga Turk.

Ta teden je bila na obisku v Sloveniji palestinska zunanja ministrica Agabekjan Šahin, ki se je sestala z našo ministrico Tanjo Fajon. Kot je uvodoma dejal dr. Žiga Turk, ne bi bilo s srečanjem nič narobe, če bi bil na njem prisoten tudi izraelski zunanji minister. »Slovenija je sprejela množico ukrepov, ki pa nimajo nobenega učinka. Ko smo priznali Palestino, se ni zgodilo nič,« je dejal. Drugače bi bilo, če bi Slovenija Palestino priznala pod pogojem, da slednja Izraelu prizna pravico do obstoja, je navedel Turk. »Če bi to pogojevali s korakom, ki bi ga palestinska stran naredila v smeri miru, bi to imelo učinek. Ukrepi v zvezi s prepovedjo vstopa izraelskih ministrov v Slovenijo, prekinitev znanstvenega sodelovanja itn. sodijo pod pregovor, da pes laja zaradi sebe in ne zaradi vasi.«

Ob tem se je obregnil ob medijsko propagando »depolitiziranih« medijev. Omenil je, da je spremljal poročila nacionalnih medijskih hiš iz sosednjih držav. »Nikjer tako sistematično Gaza ni prva novica, kot je pri nas,« je povedal in dodal, da Slovenija ne prispeva k reševanju konflikta, pač pa gre za notranjepolitično propagando. Nadaljeval je, da cilj Hamasa ni rešitev dveh držav, ampak rešitev ene države Palestine – »od reke do morja«. »Za nekatere je prisotnost Izraela moteča, ker pokaže, da se da v okolju, ki nima nafte, padavin, naravnih virov, marsikaj narediti, če imaš pravo kulturo.« Tanja Fajon po njegovem igra »neuvrščeno« politiko, a Turk poudarja, da je Slovenija kot članica EU, Nata in OECD del zahodnega sveta.

»Ukrepi v zvezi s prepovedjo vstopa izraelskih ministrov v Slovenijo, prekinitev znanstvenega sodelovanja itn. sodijo pod pregovor, da pes laja zaradi sebe in ne zaradi vasi.«

Medtem je Univerza v Ljubljani prekinila sodelovanje z izraelsko znanostjo. Sogovornik, sicer profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, je spomnil na deklaracije univerz, da morajo dopuščati različna mnenja in da bi bilo narobe, če bi se ta pridružila eni od strani v sporu. Prav to s svojimi dejanji počne ljubljanska univerza pod vodstvom dr. Gregorja Majdiča. Spomnil je, da se je ljubljanska univerza – takrat Univerza Edvarda Kardelja – v času demokratizacije postavila proti Miloševiću. »Človek bi pričakoval, da bi se duh Edvarda Kardelja v 35 letih prezračil.«

Oddaljevanje od Zahoda

Obletnico ukrajinske samostojnosti so v Ljubljani obeležili tu živeči Ukrajinci, pri tem pa so jih skušali motiti privrženci Rusije. »Žalostno je, da je toliko razumevanja z rusko stranjo,« je poudaril Turk, a po drugi strani ga veseli, da vladna politika na tem področju ne izstopa od zahodnega konsenza. »Ukrajina se bojuje za svoje preživetje, ima ogromno žrtev, bistveno večja soseda jo brutalno napada.«

Pristaši Rusije se vsako leto zberejo pri ruski kapelici, med njimi sta bila pred mesecem dni Zmago Jelinčič in Karl Erjavec. »Zelo velik poudarek, ki ga Slovenija temu daje, je kamen v zidu, ki nas poskuša zadržati stran od Zahoda.« Prav je, da se spominjamo teh dogodkov, a žalostno je, da je to edini spomin na prvo svetovno vojno, ki je deležen velike medijske pozornosti, opozarja. »Nič o tem, kaj se je s slovenskimi fanti dogajalo v Galiciji, na soški fronti, pri preboju v Kobaridu. Po tem smo lahko zaskrbljeni.«

Potrebujemo evropsko leve stranke

Tržaška policija je ugotovila, da je avtor žaljivega napisa na tamkajšnjem slovenskem konzulatu – Slovenec. »Vlada in njeni hlapčevski mediji delajo vse, da bi pozornost umaknili od težav v Sloveniji,« je bil jasen. »Vsakih nekaj dni potrebujejo zunanji fašističen dogodek, da vzdržujejo narativ.«

23. avgusta smo zaznamovali evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov. »Civilizirani ljudje so mrtve vedno pokopavali v svoji sredi,« pravi Turk v luči dejstva, da v Sloveniji mnoge žrtve še vedno niso našle dostojnega pokopa. »Proticivilizacijsko je revolucijo, ki je začetek državljanske vojne znotraj lastnega naroda, obravnavati kot nekaj pozitivnega in povzdigovati teroristično organizacijo, ki je revolucijo začela.«

»Upam, da bodo prihodnje volitve na levi prinesle več politikov in strank, ki bodo evropsko leve, ne pa boljševistično, venezuelsko ali hamasovsko leve.«

Sogovornik meni, da je Slovenija izgubila dostojno, socialdemokratsko levico, saj se je ta blok radikaliziral. »Danes lahko z nostalgijo razmišljamo o tem, da so bili prvi obrazi leve politične opcije nekoč Janez Drnovšek, Borut Pahor, Anton Rop. Takrat so tudi ti levičarji sprejemali nekaj, kar v Evropi velja za konsenz – da sprejmeš demokracijo, tržno gospodarstvo, človekove pravice za vse. Danes se od tega odmikamo. Upam, da bodo prihodnje volitve na levi prinesle več politikov in strank, ki bodo evropsko leve, ne pa boljševistično, venezuelsko ali hamasovsko leve.«

Po enem »džojntu« se zdi vlada boljša

Na račun novega prispevka za dolgotrajno oskrbo se je v državno blagajno že nateklo na desetine milijonov evrov. »Ne vidim razloga, da tega denarja – približno pol milijarde v enem letu – vlada ne bo znala porabiti. Trošijo, kot da jutrišnji dan ne bo prišel,« je bil jasen.

Zaradi kritike je bil profesor na ekonomski fakulteti Matej Lahovnik deležen javnega pogroma in prijave Pravne mreže za varstvo demokracije univerzitetni komisiji za etična vprašanja, kar se Turku zdi napad na svobodo izražanja. »Prostor svobode javne razprave se v Sloveniji zapira tako, da v glavne medije določeni ljudje nimajo dostopa; določenih idej in člankov ne objavljajo; tiste, ki razmišljamo drugače, pa skušajo zastrašiti.«

Kupovanje glasov volivcev, ki se vdajajo razvadi. Tako si Turk razlaga zakon o konoplji za omejeno osebno rabo. »Razlagam si, da se ti zdi po enem 'džojntu' vlada boljša. Tudi po enem kozarčku se zdi boljša, kot če si trezen,« še pristavi.

Ne le promet, v zastoju tudi zdravstvo in sodstvo

Slovenija je ena izmed držav z najvišjo stopnjo obdavčitev. Gospodarska zbornica Slovenije je te dni opozorila, da padajo izvoz, investicije in industrijska proizvodnja. »Dejstvo je, da je vlada do gospodarstva, podjetnikov in zasebne pobude neprijazna. Podjetniki se umikajo.« A neprijaznost stane, zato so davki višji, meni. »Nekaj časa se bodo še lahko višali, potem pa ne bo več imeli kje vzeti. A to bo že po volitvah.«

Zadnje čase se soočamo z nepredstavljivimi zastoji na slovenskih cestah. »To je najbolj plastičen prikaz, da je država slabo upravljana.« A Turk opozarja, da so vladne stranke pred volitvami zagovarjale moratorij na širjenje avtocestnega križa. »To je le eden od zastojev. Vse je v zastoju – zdravstvo, sodstvo …«

»Upam na čim daljše medene tedne Roberta Goloba in Tine Gaber, kar pomeni, da bo vlada takrat naredila manj neumnosti.«

V Odmevu tedna tudi o incidentu na sejmu Agra in številnih novih strankah, med katerimi sta tudi stranka županov Skupnost in stranka »teflonskega« Karla Erjavca Zaupanje. Pa tudi o Damirju Črnčecu in bližajoči se poroki Roberta Goloba in Tine Gaber, o čemer sogovornik pove: »Upam na čim daljše medene tedne, kar pomeni, da bo vlada takrat naredila manj neumnosti.«

O vsem tem in še marsičem v novem Odmevu tedna. Prisluhnite!