[Video] Odmev tedna: Komunizem je ubil slovensko dušo (Federico V. Potočnik in Nenad Glücks, 23. 5. 2025)

Gosta tokratne oddaje Odmev tedna, ki jo vodi Vida Petrovčič, sta bila Federico V. Potočnik, zdravnik infektolog, in Nenad Glücks, preiskovalni novinar medija Domovina.

Na Trgu republike v Ljubljani je potekala prireditev ob dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja. Dan spomina je razglasila vlada Janeza Janše, nato pa ga vlada dr. Roberta Goloba nemudoma, ko je prišla na oblast, ukinila. Federico Potočnik, čigar ded je kot domobranec uspel uiti smrti v breznih v povojni moriji, opozarja, da se moramo spominjati ne samo trpljenja in smrti pobitih, pač pa tudi njihovih dejanj. »Želeli so obvarovati našo kulturo in način življenja, z revolucijo smo nato vse to izgubili,« ugotavlja in dodaja, da je kulturni boj, ki ga vsa ta leta izvaja levica, treba končati: »Obrniti je treba državo naprej in navzgor, ne nazaj v rdečo zvezdo.«

Zelo povedno je, da se ta pietetni dogodek dogaja na Trgu republike, kjer stoji spomenik revoluciji. »Revolucija je bila zločin, povzročila je ogromno gorja, komunisti so jo izrabili za pohod na oblast in za obračun z nasprotniki,« je prepričan Nenad Glücks, ki opozarja, da nepokopani ostanki žrtev ne bodo šli v pozabo, ne glede na to, da si tudi organi Evropske unije pred tem zatiskajo oči in tako sredi Evrope ta zločin še vedno ostaja nepriznan. Mnogo prej kot pri nas se je o tem govorilo v Argentini. Zakaj je bilo temu tako, razloži Potočnik v oddaji in dodaja: »Komunizem je ubil slovensko dušo, da je na novo zgradil proletarskega človeka in s tem ubil narodni ponos.« Prisluhnite mnenju komentatorjev o tem, kdo je kriv, da ostajajo povojni dogodki še vedno boleča rana v slovenski zgodovini in kdo bi nam bil lahko za zgled.

Raziskave javnega menja so pokazale, da je podpora stranki SDS zrasla, Gibanju Svoboda pa padla. Da gre verjetno za učinek rezultata na referendumu, ocenjuje Glücks in hkrati opozarja, da raziskavam ne gre vedno verjeti. Se vodja stranke in predsednik vlade dr. Robert Golob zaveda nižanja popularnosti? Njegovi obiski v Vatikanu so zadnje čase precej pogosti, nazadnje je tja odpotoval s svojo spremljevalko Tino Gaber in dvema medvedkoma na umestitveno mašo ob začetku pontifikata papeža Leona XIV. Kaže, da se predsednik vlade ravna po načelu: na domačem terenu Cerkve ne maramo, na tujem terenu pa smo v prvi vrsti. Potočnik ugotavlja, da očitno tukaj neha veljati, da sta Cerkev in država ločeni. Čemu pripisati takšno zavzetost predsednika vlade? Ker imamo majhne ljudi, ki so prišli na veliko funkcijo, meni Potočnik in še posebej opozori na potezo Tine Gaber: »K papežu je nesla medvedka. To je tako zlagano.« Je pa Tina Gaber poskrbela tudi za to, da je bil njen obisk v Vatikanu ovekovečen, saj se je med slovesnostmi snemala in fotografirala, kar Glücks ocenjuje kot vulgarno in primitivno, ampak morda predsednik vlade misli, da se bo z obiski papeža prikupil katoliškim volivcem. Kot tudi z najavo, da bo po smrti papeža Frančiška vlada razglasila tridnevno žalovanje, pa potem s tem ni bilo nič.

V Washingtonu je levičarski skrajnež ubil dva uslužbenca izraelskega veleposlaništva. To se je zgodilo neposredno po govoru predsednice države Nataše Pirc Musar v Evropskem parlamentu, kjer je izjavila, da Izrael na Zahodnem bregu izvaja genocid, vendar glede na (ne)težo, ki jo ima Slovenija v mednarodnem prostoru, med dogodkoma ne gre iskati povezave. Izjave predsednice, ki se je v opredelitvi območja, kjer naj bi se genocid dogajal, sicer zmotila, so ostale mednarodno neopažene, povzročile pa so nekaj vznemirjenja v Evropskem parlamentu. V čem se kaže največja problematičnost izjave predsednice o genocidu nad Palestinci? Da obstaja več vrst kaznivih dejanj, najhujši je genocid, vendar pa je med njimi treba razločevati, opozarja Glücks in dodaja: »Nataša Pirc Musar bi kot pravnica morala vedeti, kaj je genocid in kaj ne.« Prav tako ni jasno, v čigavem imenu je govorila predsednica. »Nima pravice govoriti o genocidu in moralizirati, ko pa imamo v Sloveniji več kot 700 morišč,« je prepričan Potočnik. Zakaj ni prav, da predsednica o takšnih temah govori v svojem osebnem imenu, ne pa v imenu države, izveste v oddaji.

Gospodarske napovedi za Slovenijo so slabe. Napoveduje se nižja gospodarska rast, vlada pa veliko troši, zlasti veliko za stroške svojih pogostitev. Predsednik vlade je sicer nekoč izjavil, da smo lahko zgled Evropi. Ni jasno, na kaj je mislil – morda pa na naše prvo mesto v največjem padcu bruto domačega proizvoda med vsemi državami Evropske unije. Krivca za takšno stanje je dr. Golob sicer priročno (a neutemeljeno) našel v dvigu ameriških carin. Kot rešitev pa vidi, da bi slovenske podjetnike preselil na Hrvaško. Pri tem se mu je pridružil minister za finance Klemen Boštjančič, ki jih je pa napotil že malo dlje, v Bosno. Čudnih in škodljivih idej vladi očitno ne zmanjka. Med njimi je tudi ta, da se namesto prenove železniških tirov vlada loteva prenove železniške postaje na Jesenicah, ki so jo ob tej priložnosti preimenovali v »vozlišče«, kar se bolj mogočno sliši, in zanjo namenili 150 milijonov evrov. Ki pa jih bo, kot že na prvem (kasneje razveljavljenem) razpisu, dobil edini ponudnik Riko Janeza Škrabca. Dejstvo, da se na takšen razpis prijavi zgolj en ponudnik, je alarm, ki opozarja na veliko nevarnost korupcije in zakulisnega dogovarjanja, pri katerem so cene napihnjene in davkoplačevalci na veliko oškodovani. Morda bi se pa kazalo zgledovati po Hrvaški, ki za gradnjo avtocest plačuje pol manj kot mi. Prisluhnite mnenju komentatorjev.

Veljati je začela sprememba zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga Potočnik, po izobrazbi zdravnik, ocenjuje za stalinističnega: »Jemlje moč zdravstvenemu osebju, večjo moč pa daje ministru.« Kakšen je po njegovem mnenju namen zakona? Potočnik meni, da kontrola posameznika, in navaja številne primere na drugih področjih, kjer se dogaja podobno. Pacientu je najbolj pomembno, da dobi kakovostno oskrbo, ne zanima ga, kdo je lastnik zidov, kjer dela zdravnik. V oddaji tudi izveste več o tem, zakaj oblastnikov ni videti v čakalnih vrstah, pa tudi o tem, da gre pri tem zakonu za dober trik, ko pred volitvami sprejmeš zakon, veljati pa začne po volitvah – in s tem vse negativne posledice.

Še pred volitvami pa naj bi vlada – zdaj menda zares – začela z gradnjo javnih najemnih stanovanj. Ob tem se postavlja vprašanje, komu bodo zares namenjena, glede na to, da kriterije za zasedbo stanovanj običajno izpolnjuje več tujcev kot domačih prebivalcev. Glede problematike nepremičnin se sicer večkrat poudarja, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami nizko obdavčitev premoženja, komentatorja pa ne razumeta, zakaj naj bi bilo to slabo. Smo pa na področju dela med najvišje obdavčenimi, pa novim dajatvam še kar ni videti konca. Povsem jasno pa je, da je to slabo – ker nas dela vedno manj konkurenčne in gospodarsko šibkejše.

Napoveduje se sprememba zakona o RTV, ki naj bi prinesla drugačno zbiranje RTV prispevka. »Depolitizacija veliko stane,« ironično ugotavlja Glücks, Potočnik pa se sprašuje, zakaj moramo prisilno plačevati nekaj, česar ne želimo in ne potrebujemo. In nenazadnje tudi ne opravlja funkcije objektivnega javnega medijskega servisa. Mnenju komentatorjev o delu in kvaliteti RTV prisluhnite v oddaji, kjer tudi izveste, da je na RTV zaposlenih dvakrat več kot je družinskih zdravnikov v celi državi.

V oddaji pa tudi o načrtovanem napadu na mariborski zapor, ki kaže, da kriminal postaja vse bolj nasilen in da lahko Slovenijo doleti usoda Južne Amerike, če ne bo pravočasno ukrepala. V duhu kriminalke pa se odvija tudi gradnja kanala C0 v Ljubljani. Posvet, ki je bil organiziran na temo gradnje kanala, je razkril, da prihaja do pritiskov na uradnike in na ministrstva. Prisluhnite mnenju komentatorjev, zakaj do projekta sploh ne bi smelo priti in kako pomembna je pri nadzoru vloga javnosti. Težave z onesnaženjem vode v ljubljanskem Maximarketu so pokazale možne posledice katastrofe, če bi prišlo do onesnaženja pitne vode za Ljubljano, pri čemer bi bila dimenzija neprimerno večja. Je pa občina v središču Ljubljane za 600.000 evrov postavila fontano, za katero Glücks ugotavlja, da ji manjka samo še tuš kabina in tako bi Ljubljana postala tudi lastnica najdražje kabine za tuširanje na svetu.

V oddaji tudi o številnih drugih temah, ki jih ne smete zamuditi. Prisluhnite jim v družbi z Vido Petrovčič in odličnima komentatorjema Federicom V. Potočnikom in Nenadom Glücksom.