Vlada predlaga zaostritev zakona o javnem redu in miru

Privzeta profilna slika
Pia Kos
Vir: Pixabay

Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen je prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti.

297. člen kazenskega zakonika sicer že sankcionira javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Nedavno je bil po tem členu na ljubljanskem okrajnem sodišču obsojen predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, Urban Purgar.

Novela  bi obstoječe prepovedi zaostrila: za poveličevanje fašizma in nacizma, na primer v obliki simbolov, gest, uniform, pesmi, itn., so predvidene kazni med 1500 in 2000 evrov.

Martin Premk (GS) je na novinarski konferenci ob predstavitvi novele dejal, da zakonodaje, ki to izrecno prepoveduje, v Sloveniji trenutno ni, a da jo pozna večina demokratičnih in tudi sosednjih držav. Na Hrvaškem so zakonodajo spremenili že lani, s čimer so drastično povišali kazen. S tem so med drugim vpeljali 4000 evrov kazni za ustaški pozdrav.

Novelo zakona o varstvu javnega reda in miru, ki so jo vložili v parlamentarni postopek, so pripravili v sodelovanju z ministrstvoma za notranje zadeve in za pravosodje. Z zadnjim trenutno potekajo pogovori, da bi spremenili tudi 297. člen kazenskega zakonika, in sicer tako, da bi bilo poveličevanje fašizma ali nacizma v hujših primerih obravnavano kot kaznivo dejanje.

Shod skrajnežev v Ljubljani.

V Evropi se širijo nasilne ideologije, treba je potegniti črto

Da je novela nujna, po njegovem dokazujejo tudi dejanja pripadnikov nasilnih ideologij  v Evropi, ki, kot je poudaril, med drugim napadajo politične nasprotnike.

Novela naj bi bila odziv na nedavni shod v središču Ljubljane, ko je skupina okoli 50 mlajših moških, opremljenih z nacističnimi in fašističnimi simboli, vzklikala protimigrantska gesla. Nekateri so shod povezali s t. i. Slovensko obrambno stražo (SOS), ki je maja na družbenem omrežju objavila posnetek, na katerem se je znašala nad domnevnim priseljencem.

Premk je pojasnil, da želijo z novelo tovrstne dogodke »zatreti v kali«, saj da v Sloveniji ni prostora za nasilje ali sovraštvo. Namen novele naj bi bil zagotoviti varnejšo in strpno družbo.

Poslanec Damijan Zrim (SD) je trdi, da se poveličevanje nacizma in fašizma v Sloveniji in v Evropi širi. Dodal je, da nekateri politiki v Sloveniji na družbenih omrežjih simpatizirajo s sovražnimi ideologijami ter da raziskave nakazujejo, da se k takšni miselnosti obrača vse več mladih.

Vladajoča koalicija kot fašizem ne prepozna samo fašistično ideologijo ampak je za Levico fašizem tudi nasprotovanje  LGBTQI skupnosti. Nataša Sukič (Levica) je kot primer nasilnih ideologij navedla tudi nedavni napad na knjigarno Mariborka, ko je ta izobesila mavrične zastave. Trdi, da se v »Evropi fašizem nevarno krepi, postaja predrzen. Tem simptomom in manifestacijam, ki se zgoščujejo, smo v zadnjem času vse pogosteje priča tudi pri nas. Paradiranje neofašistov v centru Ljubljane, napad na knjigarno Mariborka, napad na udeležence Parade ponosa. Tega je vse več in to moramo zaustaviti.«

Purgar nedavno obsojen zaradi groženj Fajonovi in Jenullu

Purgar je bil obsojen javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. V objavi družbenem omrežju X naj bi poveličeval Adolfa Hitlerja in nacizem.

Predsednik društva Glas ljudstva in »petkov kolesar« Jaša Jenull pa je leta 2021 policiji prijavil Purgarjev iks, v katerem je objavil fotografijo izpred Jenullovega doma in zapisal, »Narod, povejte, končam jaz to po hitrem postopku?«. Na protestu 25. junija 2021 naj bi Purgar Jenulla tudi pljunil v obraz in mu zagrozil z nasiljem, kar je slednji prav tako prijavil policiji. Obsojen je bil tudi zaradi groženj ministrici za zunanje in evropske zadeve, Tanji Fajon.

Hkrati pa slovenska sodišča povsem drugače sodijo desno sredinskim poltikom ter tistim, ki jim grozijo. Celjsko državno tožilstvo je leta 2021 zavrglo kazensko ovadbo tedanjega notranjega ministra Aleša Hojsa zoper Alojza Breznika. Ta je zapisal, da je Hojs »pes, ki ga je treba likvidirati«, Hojs pa je nato vložil zahtevo za pregon Breznika zaradi neposredne grožnje po 135. členu kazenskega zakonika 1. Tožilka je razložila, da bi morala biti grožnja take »intenzitete, da je pri drugem objektivno zmožna povzročiti občutek strahu za življenje … ne zadošča pa subjektivna prestrašenost ali vznemirjenost oškodovanca.«

Purgar je enako izjavil o Tanji Fajon, a je bil obsojen po istem členu. Dobil je pogojno kazen enega leta in štirih mesecev zapora s preizkusno dobo petih let, ob tem pa sodba še ni pravnomočna.

Dvojni vatli ali osredotočanje na izvorno nasilne ideologije?

Nekdanji profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti Igor Pribac, ki je bil obtožen spolnega nadlegovanja je v objavi na X razložil, da komunizem po idealih samih za razliko od drugih dveh ni neskladen s človekovimi pravicami, vladavino prava in demokratično potjo lastne realizacije.

O tem se očitno strinja z vladajočimi. Premk je namreč pojasnil, da »ne komunizem ne krščanstvo sama po sebi nista nasilni in zločinski ideologiji. Čeprav je bilo v imenu marsikatere ideologije – komunizma, krščanstva, kolonializma – narejenih veliko zločinov, pa same po sebi niso zločinske in nasilne.«

O uporabi simbola rdeče zvezde pa se je sklical na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice izpred 15 let, namreč da je uporaba rdeče zvezde simbol delavskega gibanja in zato tudi dovoljena.

Na vprašanje o tem, ali je na zborih domobrancev dovoljeno nositi domobranske zastave, peti domobranske pesmi je odgovoril, da je »paradiranje v uniformah nacistične organizacije SS, kamor je sodilo tudi slovensko domobranstvo, po novem prekršek.« Prekršek je tudi »razkazovanje domobranskih simbolov z namenom poveličevanja nacistične ali fašistične ideologije.«

Drugi menijo, da bi morala novela prepovedati tudi tretji totalitarizem. Boštjan Perne, nekdanji šef OVS, na primer, je izpustitev komunizma iz novele komentiral drugače: »To je enako, kot da bi fašisti prepovedali simbole nacizma in se potem hvalili, kako so demokratični in tolerantni.«

V opoziciji so ob tem ocenili, da gre za vnovično preusmerjanje pozornosti koalicije od pomembnejših problemov v slovenski družbi.

Izbrano za naročnike
Spomini na žalostne zgodbe uničujočih poplav avgusta 2023
»Depolitizacija« policije? Brutalne kadrovske rošade
Država se norčuje iz državljanov
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

[Video] Aljuš Pertinač: »Plačujemo za stvari, ki jih ni, da lahko politika, ki bi jih morala urediti, ta denar porabi za vse kaj drugega.« (Odmev tedna, 9. 1. 2026)
  • 09. 01. 2026
ZOI Milano-Cortina 2026: Med športnim sijajem in kaosom
  • 11. 02. 2026
Bumerang
  • 11. 02. 2026