Vlada Roberta Goloba je javne finance pripeljala čez rob
Slovenske javne finance so v letu 2025 zdrsnile v območje, ki ga Fiskalni svet Republike Slovenije označuje kot strukturno nevzdržno. Gre za posledico političnih odločitev, ki trajno povečujejo porabo države.
Primanjkljaj se je skoraj potrojil – zaradi ukrepov vlade
V enem samem letu je primanjkljaj poskočil z 0,9 na 2,5 odstotka BDP, kar pomeni približno 1,75 milijarde evrov. Razlogi niso skrivnost:
- obsežna plačna reforma v javnem sektorju,
- uvedba zimskega regresa,
- več zaposlenih v državi,
- višji socialni transferji.
Ključni problem pa ni le višina teh izdatkov, temveč njihova narava. Ne gre za enkratne ukrepe, ampak za trajno višjo raven porabe. To pomeni, da se primanjkljaj ne bo samodejno zmanjšal niti v primeru gospodarske rasti.
Strukturni zdrs: težava je prihodnost
Opozorila Fiskalnega sveta so jasna: Slovenija se odmika od ciljev srednjeročnega fiskalnega načrta. Če se politika ne spremeni, bo primanjkljaj v nekaj letih presegel tri odstotke BDP, v neugodnih razmerah pa lahko doseže celo pet odstotkov.
To ni več le statistični problem, temveč vprašanje zaupanja. Takšne številke pomenijo večje tveganje za dražje zadolževanje in pritisk finančnih trgov – scenarij, ki ga je Slovenija že doživela v času dolžniške krize.
Poraba raste dvakrat hitreje kot prihodki
Trend je zaskrbljujoč tudi v tekočem letu. V prvem četrtletju 2026 so prihodki sicer zrasli za sedem odstotkov, vendar so odhodki zrasli skoraj dvakrat hitreje, in sicer za 13 odstotkov.
Posledica je 700 milijonov evrov primanjkljaja, bistveno več kot leto prej. Takšno razmerje jasno kaže, da država porablja hitreje kot zmore ustvarjati prihodke. To pa je dolgoročno nevzdržno.
Manevrski prostor je izčrpan
Leta 2024 je imela država še nekaj rezerve. Ta prostor je bil leta 2025 izčrpan. Danes to pomeni manj možnosti za odzivanje na prihodnje krize in večjo ranljivost ob zunanjih šokih.
Po ocenah Fiskalnega sveta bo Slovenija že letos presegla dovoljeno raven izdatkov, do leta 2028 pa bi se lahko odstopanja še občutno povečala. Fiskalna politika tako izgublja prožnost ravno v času, ko bi jo najbolj potrebovala.
Davčne razbremenitve možne le ob jasnih pogojih
Vprašanje davkov je odprto. Davčne razbremenitve so možne, vendar ne brez izpolnjenih nekaj pogojev. Če država želi znižati davke, mora hkrati zagotoviti nadomestne ukrepe.
To pomeni racionalizacijo porabe, pregled učinkovitosti javnih izdatkov in morebitno zmanjšanje obsega države. Alternativa so novi ali višji davki drugje.
Brez teh korakov bi davčne spremembe pomenile le dodatno poglabljanje primanjkljaja.
Opozorilo pred dodatnim trošenjem
Fiskalni svet posebej opozarja na nevarnost novih ukrepov brez finančnega kritja. Nekateri predlogi zakonodaje bi lahko primanjkljaj povečali še za približno 900 milijonov evrov letno.
To ne pomeni, da ukrepi sami po sebi niso smiselni. Pomeni pa, da morajo biti premišljeni, postopni in finančno uravnoteženi. V nasprotnem primeru bi le še poslabšali že tako krhko stanje javnih financ.
Kaj sledi?
Slovenija se približuje točki, ko nadaljevanje trenutne politike vodi v vedno večje neravnovesje. Rast dolga, zmanjšanje fiskalne avtonomije in večja odvisnost od zadolževanja so realna tveganja.
Če se trend ne obrne, bodo prihodnje vlade prisiljene v bistveno ostrejše ukrepe, kot bi bili potrebni danes.
Slovenija potrebuje jasen zasuk: pregled izdatkov, racionalizacijo javnega sektorja, učinkovitejše investicije in premišljeno davčno reformo.
Ključno pa je nekaj drugega – politični pogum. Brez njega se bodo težave le odlagale, račun pa bo na koncu bistveno višji.
9 komentarjev
debela_berta
Bosta Stevo in Janes tole rešila!!
Se pa strinjam s pepe2. Iz čiste zlobe bi tudi jaz najraje, da bi imeli še 4 leta golobnjaka. In naj gre lepo vse v k***c!
MEFISTO
Golob ne potrebuje štirih let. Prej kot v enem letu bi ga pokopala zadnja štiri leta. Levičarji so preveč nori na denar, da bi ga gledali, kako jim je prisiljen zniževat plače in pokojnine.
Ljubljana
Res je, naj mafija in njeni butasti.volilci to pozrejo.
Zdaj bi AB svojo katastrofo pahnil Jansi kot je Sarec covid...
Ne bo slo...
Slovenska Vest
Kako nam levičarji lažejo,...
https://slovenska-vest.bearblog.dev/kako-nam-lazejo/
Igor Ferluga
Glede na katastrofalen trend javnih financ se je za vprasati tudi, kje so bili vsi, ki bi to morali predvideti in sproziti vse alarme ze, ko je Golobova vlada ukrepe, ki potapljajo slovenske javne finance neodgovorno sprejemala?
Zakaj ni bilo resnega upora temu skrajnemu populizma Goloba in tovarisem predvsem v zadnjem letu pred volitvami? Velja za vse zgoraj v clanku nasteto plus se tisto, kar manjka. Med drugim ogromen skok minimalne place. Tudi ob dolgotrajni oskrbi, ki sicer ni del proracuna, ki gre preko direktnega davka in blagajne znotraj ZZZS.
Tu sem veckrat pisal, kaksen idiotizem se grejo pri dolgotrajni oskrbi. Ob davku na zalogo in uvidu, da nicesar novega realno ne morejo ponuditi za dolgotrajno oskrbo starajoce se populacije so ves denar od davka vrgli v domove za ostarele, v to, da so domovi dvignili cene soritev in s tem svoje prilive in da je 20.000 varovancev dobilo oskrbo, nekateri po 700€ mesecno, ne glede na financni status, v celoti zastonj. Luksuz, res, ki nam ga, po Golobovo, " zavida vsa Evropa". Zdaj pa Slovenija "nenadoma" ugotovi, da denarja ni niti priblizni dovolj niti za teh 20 tisoc, ki so dobili neodtuljivo "pravico".
Kako moremo biti tako neumna nacija? Zakaj neodgovorni narcis na celu vlade pri vsem tem ni bil zaustavljen, zakaj so mu tako mnogi v tej slaboumni neodgovornosti tako hlapcevsko sluzili?!
Mitja
Tudi sam se poigravam z idejo pepe2. Očitno bo potrebno priti do Grčije izpred nekaj let, ko so ugotovili da denar ne raste na vrbi in je treba postaviti mejo ko se sociala ne izrablja za lenobo. Odziv pa je tu, ker odgovarjam na mogoče retorično vprašanje g. Ferluge o pameti Slovencev. Menim da smo dovolj pametni da bomo preživeli. Celo tako zelo pametni, da znamo izračunati, da se ne splača delati, če ti država zagotavlja tak nivo sociale, da je do minimalca zgolj za konjski noht razlike. Da vodilni razmišljajo o brezplačnem vrtcu za vse, ko eden od staršev, ali celo oba, namesto v službi, doma guncata nogo. Da je dobiček najmanjšega d.o.o. z zaposlenimi ki delajo najmanj 8 ur dnevno in imajo 20 dni dopusta/leto, obdavčen s cca 45%. Hkrati pa imamo zaposlene v državni upravi ali posredno prejemajo plačo iz proračunske malhe, s 40 dnevi dopusta (kar je cca 2 meseca/leto). Ali si predstavljate, koliko ur in s tem pregledov več bi opravili zdravniki, če bi jim zmanjšali dopust za 10 dni/leto? Ali koliko gradbenih dovoljenj več bi bilo napisanih, če bi po istem kriteriju zreducirali dopuste referentom na UE? Skratka: država je do skrajnosti razsipna in to razsipnost lahko zmanjša samo vojna ali nekaj vojni podobnega. V taki situaciji bo hitro jasno, da za naše preživetje niso pomembni metuljčki ali medvedje, natura 2000 ali iz drv za kurjavo v zrak spuščen CO2, za kar se sedaj za "zaščito našega okolja" plačuje iz proračunske malhe.
pepe2
Ali ima desnica res interes reševati tole pogorišče? Za Slovenijo bi bilo bolj vzgojno, da poje, kar si je pred 4 leti skuhala.
Ljubljana
Res je. Niso samo finance, vse je pogorisce kot pis
Ljubljana
Vse je pogorisce kot pisete
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.