Vlada z manj ambicioznim načrtom za okrevanje in odpornost: manj za protipoplavne ukrepe in nič za infekcijsko kliniko v Mariboru

Slovenija je Bruslju predložila spremenjeni nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Gre za načrt, s katerim naj bi ublažili gospodarske in socialne posledice, ki jih je povzročila pandemija covida-19. Po novem načrtu bo Slovenija izčrpala manj sredstev, kot je bilo sprva predvideno.

Med drugim bo Slovenija po spremembah zmanjšala sredstva na področju protipoplavnih ukrepov, kar se dogaja neposredno po močnem neurju v Cerknem. Iz načrta izločila projekt nove infekcijske klinike v Mariboru.

Finančna pomoč EU se bo zmanjšala za 300 milijonov evrov

Načrt za okrevanje in odpornost je sicer nacionalni program reform in naložb, s katerimi naj bi ublažili gospodarske in socialne posledice pandemije covida-19 v Sloveniji. Z njim naj bi tudi »podprli dolgoročno trajnostno rast in naslovili izzive zelenega in digitalnega prehoda«. Projekt se je začel leta 2021, veljal pa bo do konca leta 2026.

Sprememba načrta, ki jo predlaga Slovenija, vključuje dve reformi in štiri naložbe za doseganje ciljev REPowerEU. Slednji načrt je bil sprejet kot odziv na težave in motnje na svetovnem energetskem trgu, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino. Z REPowerEU naj bi tudi zmanjšali evropsko odvisnost od ruskih fosilnih goriv, zmanjšali porabo energije, uvedli cenovno kapico na plin in globalno določeno najvišjo ceno za nafto ter podvojili uvajanje obnovljivih virov energije.

Slovenske reforme po nacionalnem načrtu gredo v smeri olajšanja uporabe obnovljivih virov energije, skrajšanja postopkov za izdajo dovoljenj in spodbujanja trajnostne mobilnosti. Z dodatnimi naložbami bi Slovenija tudi pospešila razogljičenje svoje industrije, okrepila nacionalno energetsko distribucijsko omrežje in tako v javnem kot zasebnem sektorju spodbudila trajnostno mobilnost.

Vlada si želi tudi črtanja nekaterih investicij iz svojega prvotnega načrta, kot so na primer protipoplavni ukrepi. Ta odločitev je bila deležna veliko kritik, več o tem je v spodnjem tvitu zapisal Žiga Turk:

Slovenija je sicer izrazila zahtevo po spremembi načrta na podlagi argumentacije, da je potrebno upoštevali zelo visoko inflacijo v lanskem letu ter nezmožnost izvedbe nekaterih ukrepov v prvotno predvidenem roku. Dodeljena finančna pomoč s strani Evropske unije v okviru načrta se bo tudi zmanjšala z 1,8 na 1,5 milijarde evrov.

Manj sredstev za protipoplavne ukrepe, iz načrta izločena nova infekcijska klinika ...

Kaj pa je Slovenija sploh spremenila v primerjavi s prejšnjim besedilom? Začnimo s črtanjem investicij na področju protipoplavnih ukrepov, ki smo jih že prej omenili.

Načrtovani projekti povečanja varstva pred poplavami se po oceni vlade do sedaj niso izvedli v skladu z načrtovanimi časovnicami. Po mnenju vlade gre za kompleksen projekt, tako z vidika priprave kot izvedbe, zato bi bilo smotrno, da se naložba izvede v manjšem obsegu, kot je bilo prvotno predvideno. Za to področje naj bi se tako namenilo okoli 120 milijonov evrov nepovratnih sredstev, in ne 280, kot je veljalo po prejšnji različici načrta. Projekti, ki ne bodo izvedeni v okviru načrta, bodo predvidoma financirani z domačimi sredstvi in po lastnih terminskih načrtih.

V prvotnem načrtu je bila tudi gradnja nove infekcijske klinike v Mariboru. Časovnica izvedbe projekta se po besedah vlade močno zamika, obstaja pa tudi resno tveganje v zvezi s planirano otvoritvijo klinike do konca leta 2026. To bi lahko ogrozilo črpanje sredstev za okrevanje in odpornost zaradi nedoseganja zastavljenih ciljev, povezanih z naložbo. Zato se je vlada odločila, da se bo projekt infekcijske klinike v Mariboru izločil iz načrta in izvedel v prilagojenem roku z domačimi sredstvi.

V zraku je bil tudi projekt Kampus Vrazov trg (projekt pozidave medicinske fakultete, v okviru katerega bi zgradili dve podzemni etaži z garažo), a se je po pridobljenih zagotovilih Univerze v Ljubljani oziroma Medicinske fakultete in ponovni proučitvi projekta vlada odločila, da projekt ostane v načrtu, saj poteka po predvideni časovnici in bo realiziran v predvidenem času, se pravi do sredine leta 2026.

Komisija mora sedaj oceniti, ali spremenjen slovenski načrt izpolnjuje merila, ki jih zahteva evropska uredba. Če bo ocena Komisije pozitivna, bo podala predlog spremenjenega izvedbenega sklepa Sveta, ki bo vključeval slovenske spremembe načrta. Kasneje pa bodo spremenjeni slovenski načrt morale potrditi še države članice EU.