Von der Leynova umaknila sporni zakon o pesticidih. "Omejitve so bile nedopustne, saj niso omejevale le konkurenčnosti, temveč kmetovanje kot celoto," pravijo mladi slovenski kmetje

Foto: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala umik spornega zakona, katerega cilj je bil zmanjšati uporabo pesticidov v Evropski uniji. Tako imenovana uredba o trajnostni rabi (SUR) je bila prvič predložena junija 2022 z ambicioznim ciljem do leta 2030 za polovico zmanjšati uporabo pesticidov. Predvidevala je tudi popolno prepoved uporabe teh sredstev na občutljivih območjih, kot so mestne zelene površine in območja Natura 2000, ter spodbujala uporabo alternativnih sredstev z nizkim tveganjem.

SUR se je že od samega začetka izkazal za spornega in postal predmet ostrega spopada med kmetijskimi in naravovarstvenimi strokovnjaki. Lani ga je Evropski parlament zavrnil z 299 glasovi za, 207 proti in 121 vzdržanimi, trenutno pa je obtičal v političnih pogajanjih med državami članicami, kar kaže na zelo majhno pripravljenost, da bi ga spravili čez ciljno črto. Gre za del širšega mehčanja stališča EU do okolju prijaznejšega kmetijsko-živilskega sektorja: Komisija je v podnebnem cilju za leto 2040, ki bo kmalu predstavljen, opustila sklicevanje na kmetijstvo, prejšnji teden pa je uvedla enoletni premor za zahtevo, da kmetje zaradi biotske raznovrstnosti pustijo kmetijska zemljišča v prahi.

Predlog ni dobil nobene podpore

"Komisija je predlagala SUR, katerega vreden cilj je zmanjšati tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev," je v torek v Evropskem parlamentu v Strasbourgu dejala von der Leyenova. "Vendar je predlog SUR postal simbol polarizacije. Evropski parlament ga je zavrnil. Tudi v Svetu ni več nobenega napredka. Zato bom kolegiju predlagala umik tega predloga."  Von der Leyenova se je odločila sredi naraščajočega nasprotovanja desnice evropskemu zelenemu dogovoru in vsesplošnih protestov besnih kmetov, ki so se med drugim pritoževali nad bremeni, ki jih ustvarjajo okoljski predpisi.

V Svetu so se pogajanja med nacionalnimi vladami o dokumentu o pesticidih ustavila, čeprav sta špansko in belgijsko predsedstvo EU predlagala, da se iz SUR odstranijo najbolj sporni elementi in ohranijo le tisti, ki spodbujajo uvajanje varnejših alternativ kemičnim pesticidom.

Gibanje nasprotovanja je prejšnji teden doseglo Bruselj med srečanjem voditeljev EU, kjer so na ulicah Bruslja protestirali kmetje. Von der Leyenova se je skupaj s predsednikoma vlad Belgije in Nizozemske udeležila improviziranega srečanja s predstavniki kmetijskega sektorja takoj po koncu vrha. V svojem govoru v torek zjutraj je vodja Komisije obširno spregovorila o kmetih in dejala, da si "zaslužijo, da se jim prisluhne", saj se soočajo s posledicami podnebnih sprememb, ruskega vdora v Ukrajino in krize življenjskih stroškov. Vendar je vztrajala, da mora sektor, ki prispeva več kot 10 % emisij toplogrednih plinov v bloku in je močno subvencioniran iz proračuna EU, preiti na bolj trajnostni model proizvodnje. 

»Naši kmetje bodo lahko vlagali v prihodnost le, če bodo lahko živeli od zemlje. In le če bomo skupaj dosegli podnebne in okoljske cilje, bodo kmetje lahko še naprej živeli,« je dejala predsednica Komisije in dodala: »Naši kmetje se tega dobro zavedajo. Morali bi jim bolj zaupati.« Umik predlaganega zakona ni takojšen in ga mora ratificirati še kolegij komisarjev, ta postopek pa naj bi se zaključil v prihodnjih tednih.

“V času negotovih razmer v kmetijstvu, dvojnih standardov, vedno novih omejitev in zahtev za kmete ter vseh ostalih geopolitičnih in makroekonomskih izzivov je umik Uredbe o trajnostni rabi pesticidov zagotovo razumna in prava odločitev Evropske komisije. Strateški in usmeritveni dokumenti morajo temeljiti na podrobnih analizah posledic ter predstavljenih alternativnih rešitvah in kmetom omogočati podporo za prilagajanje in preusmeritve, kar pa v danem primeru ni bilo prepričljivo predstavljeno, niti v celoti izvedeno. Predlagane omejitve so bile za slovensko kmetijstvo nedopustne, saj niso omejevale le konkurenčnosti, temveč predvsem kmetovanje kot celoto. Mladi kmetje se zavedamo pomembnosti skrbi za okolje in trajnostnega kmetovanja, vendar je pri tem treba upoštevati slovenske posebnosti (razdrobljenosti, razgibanosti in majhnosti) ter dejstva, da smo kot država že ogromno naredili v smeri optimizacije rabe fitofarmacevtskih sredstev in zasledovanja trajnostnega razvoja s poudarkom na okolju in zapostavitvijo ekonomskega in socialnega položaja slovenskega kmeta. Pomembno je, da so zakonodaje pisane skupaj s tistim, ki jih izvaja – kmetom.” – Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri ZSPM

Pesticidi ostajajo na dnevnem redu

Kljub novici je von der Leyenova poudarila, da bo vprašanje ureditve pesticidov, katerih ogljični odtis izhaja iz njihove proizvodnje, prevoza in uporabe, ostalo na dnevnem redu in bi lahko bilo predmet novega, veliko bolj zrelega predloga. Vendar bo zaradi kratkega časovnega razporeda, ki ga narekujejo prihajajoče volitve v Evropski parlament, nov osnutek naloga naslednje Komisije. »Tema seveda ostaja, za napredek pa sta potrebna več dialoga in drugačen pristop,« je evropskim poslancem dejala von der Leyenova.

Z zakonodajno smrtjo uredbe o trajnostni rabi se zapira knjiga Farm 2 Fork, večdelne strategije, ki je bila predstavljena maja 2020 in si je zastavila cilj, da bi evropski prehranski sistemi postali bolj zdravi in trajnostni. Lani se je Komisija odločila, da se odpove zakonu o trajnostnem prehranskem sistemu, ki naj bi predstavljal hrbtenico vodilne prehranske politike bloka. Namesto tega se je odločila za začetek strateškega dialoga o kmetijstvu, da bi zmanjšala naraščajočo polarizacijo v tem sektorju.

Ekipa von der Leyenove na koncu ni pripravila drugih zakonodajnih aktov, povezanih s kmetijstvom, kot so nova pravila o dobrem počutju rejnih živali in označevanje hranilne vrednosti živil po vsej EU, ki sta se izkazala za zelo sporna. 

COPA-COGECA, vodilna organizacija kmetov v Bruslju, je pozdravila propad zakona o pesticidih, rekoč: »Ta od zgoraj navzdol usmerjeni predlog, ki izhaja iz logike 'Farm 2 Fork', je bil slabo zasnovan, slabo ocenjen, slabo financiran in je kmetom ponujal le malo alternativ,« ter pozval k realističnim rešitvam. Umik je pozdravil tudi belgijski premier Alexander De Croo, ki je pred tem zahteval "premor" pri okoljskih predpisih. »Ključnega pomena je, da naše kmete ohranimo pri bolj trajnostni prihodnosti kmetovanja, kar je del naše odločenosti, da uresničimo zeleni dogovor,« je De Croo zapisal na družbenih omrežjih.

Okoljske organizacije so kritizirale odločitev in opozorile, da je treba nevarne učinke pesticidov obravnavati z zakonsko zavezujočimi cilji za njihovo zmanjšanje.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike