Vroča tema: Od podjetnikov ne bodo pobrali toliko, kot mislijo
Proračuna za prihodnji dve leti ne odražata najbolj objektivnih pričakovanj, je v Vroči temi opozoril vodja analitske službe pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc. Komentiral je tudi inflacijo ter s strani predsednika vlade napovedano novo davčno reformo. O slednji je spregovoril tudi podjetnik Peter Žmak, ki ga precej skrbi pritisk še vedno visoke inflacije na podjetja.
Ivanc je uvodoma glede nedavno sprejetih proračunov v državnem zboru dejal: »Fiskalni svet je po mojem vedenju vedno kritičen do vseh proračunov, je pa res, da sem imel občutek, da je bila tokratna kritika nekoliko bolj izrazita. V svojem mnenju je Fiskalni svet zapisal, da je glavni izziv, ki ga vidi v predloženih proračunskih dokumentih, v tem, da v njih ni predvidene implementacije zakona o obnovi, posledično je zato zelo hitro, že v prihodnjem letu, pričakovati rebalans proračuna. To pomeni, da proračuna za prihodnji dve leti ne odražata najbolj objektivnih pričakovanj.«
Žmak pa je glede proračunov za prihodnji dve leti povedal: »Za prihodnji dve leti, kar sem uspel pregledati, se pridružujem mnenju, da so na prihodkovni strani stvari preveč optimistično zastavljene. Kajti samo s povečanjem nekih davčnih obremenitev, v tem primeru gospodarstvu, ne moreš pričakovati, da se bo to resnično tudi izvedlo na ta način. Pričakujem, da vsem tem prihodkom, ki so jih načrtovali v prihodnjih letih, ne bo uspelo priti v proračun. Na drugi strani pa manjka razvojni potencial, ki bi lahko bil v proračunu ovrednoten. Potrebno je ustvariti gospodarsko sliko, ki bi privabila tuje investitorje.«
Žmak je dodal še, da ga skrbi dejstvo, »da v Sloveniji ne znamo sestaviti konkurenčnega okvirja za gospodarstvo, ki bi na eni strani omogočal temelje stabilnosti, ki jih podjetništvo potrebuje, in pa tudi skladen razvoj. Tukaj je prav gotovo še veliko rezerve, kaj se da narediti, predvsem da bi se bolj poslušalo podjetnike, ki o tem govorimo. Na drugi strani pa me skrbi vse večja inflacija, ki je pritisk na vse nas.«
Ivanc pa je o idejah, ki so jih posredovali vladi, dejal, da je bil njihov glavni fokus razbremenitev dela. »V Sloveniji je delo zelo obremenjeno. Predvsem pa je obremenjeno zaradi prispevkov in pa tudi zaradi tega, ker nimamo meje, do katere bi se obračunali prispevki in nad katero ne. Gre za precej ideološko temo v Sloveniji, kar pomeni, da ni treba, da je del te ideologije. Tudi v Nemčiji in večini držav Srednje Evrope poznano takšno ali drugačno vrsto razvojne kapice. To pomeni mejo, nad katero se zdravstveni prispevki ne obračunavajo več,« je povedal.
Izbrano za naročnike
Povezani članki
Zadnje objave

V poslovni coni Tezno v Mariboru večji požar

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?

Limonin kolač

Prešernov dan – praznik slovenske kulture
Ekskluzivno za naročnike

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?

Limonin kolač
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Mednarodni festival Čili in čokolada
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine

9 komentarjev
Miha12345
Pardon sem napačno izračunal. Iz navedenega članka se vidi do so Boscarol in Pipistrel pobrali ne 3-krat, ampak celo 4-krat več od nas revnejših davkoplačevalcev, skozi olajšave in subvencije, kot pa je Pipistrel plačal državi davkov na dobiček. Če od subvencij in davčnih olajšav ki smo jih mi njemu plačali odštejemo davke na dobiček ki jih je Pipistrel plačal (70-17=53) potem se pravi da je 53% čistega dobička za lastnika (Boscarola) bil financiran od molzenja države in nas veliko revnejših davkoplačevalčev.
Miha12345
In evo dodatnih dokazov za spodnje omenjeno: država povrne skor vse davke na dobiček podjetjem, z davčnim olajšavam in subvencijam, tako da v bistvu ne plačajo nic davka na dobiček. Pri tem pa je daleč prednjačil Pipstrel, ki je pobral celo 3-krat več od države, se pravi od nas davkoplačevalcev, kot pa je plačal davkov na dobiček. Se pravi smo mi veliko bolj revni skoz svoje davke dolga leta šenkali svoj davčni denar g. Boscarolu, da bi on lahko zasluzil tistih 218 milijonov.
Evo clanek ki to dokazuje:
https://damijan.org/2018/10/27/vpliv-davcnih-olajsav-in-subvencij-na-dobicek-podjetij/
Miha12345
@Peter Klepec, Slovenija ima manjši davek na dobiček kot 87% članic OECD, tako da je dobiček ki je dohodek lastnikom kapitala, manj obdavčen (najvec 19%), kot pa dohodek, se pravi plače čistilcem in čistilkam v Boscarolovem podjetju, In davek na kapitalskih dobiček po 15-letih je 0%, kar kolikor vem nobena OECD drzava nima. Se pravi je za kapital Slovenija davčna oaza. Če g. Boscarol trdi drugače naj nam pove koliko je davka plačal na prodajo Pipistrela, katerega kolikor vem smo financirali tudi mi davkoplačevalci v Sloveniji in tudi davkoplačevalci v Italiji, z subvencijam i davčnim olajšavam, Torej ne samo da imajo nizke davke na kapital, ampak jih financiramo mi, veliko bolj revni davkopačevalci
Poleg tega kakor vemo, ta najbogatejši imajo dobro plačane, zvite pravnike in računovodje da jim še bolj zmanjšajo davke, in poleg tega kakor vemo iz Panamskih dokumentov, dodatno skrivajo dohodke po drugih davčnih oazah, tako da spet plačajo še manj davkov kot njihove čistilke in čistilec, In na svoje milijonske vile tudi ne plačajo gotovo nič davka, ker so slovenski davki na nepremičnine smešno nizki, nižji kot skor vseh ostalih OECD deželah.
Potem pa jamrajo kako so grozno obdavčeni. Evo ker so za konkurenčnost in jamrajo da jim je vse to visoko, naj zahtevajo da plačajo iste davke v Sloveniji na dobiček, kapitalski dobiček in milijonske vile kot je povprečje v OECD, in da se zaprejo vse davčne oaze, Ko bomo to naredili bomo lahko znižali davke delavcem
Peter Klepec
V SLO imate velike place. Sorazmerno velike. Nekdo je jamral nad dragimi stanovanji v Ljubljani. Stanovanja so povsod po svetu toliko draga kot imajo kupci denarja. Ne vec in ne manj.
Ce vzamem povprecno ceno stanovanja v LJ tam nekje pri 4000/m2 in ceno primerljivega metra v Münchnu okoli 10.000, potem je ugotovitev, da Ljubljancani zasluzijo relativno vec m2 kot Münchencani, da pa Ljubljancan zasluzi za manj avtomobilskih PSov kot Münchencan. Ce grem pa gledat ceno gradbenih parcel, pa imajo Ljubljancani bajne place v primerjavi z Münchnerji. Ti placajo namrec 1500€ za meter.
Peter Klepec
Navadno je ekonomija znanost, v kateri je precej matematike in statistike. Razen v SLO, kjer je ekonomija predvsem nakladanje in ideologija.
Tudi komentarji v tem clanku so v tem slogu.
V neki Nemciji noben komentator ne govori o „prevec optimisticnih“ napovedih o vladnih dohodkih, to je davkih. Tam to izracunajo in to seveda ne politiki. Ne vem, a v SLO teh analiticnih sluzb sploh ni, ali pa tega ne znajo delat?
Miha12345
Evo dejstev - V OECD (38 članic), Slovenija je med 5 dežel z najnižjimi davki na dobiček, kot odstotek BDP-ja - za tretjino nižja kot v Avstriji, tudi nižja kot v Italiji, na Poljskem, itd. Davčna stopnja na dobiček je maksimum 19%, na kapitalski dobiček pa največ 25%, ampak se to zmanjšuje z leti, in je po 15-ih letih davek 0%. Torej kapital je malo obdavčen. Po teh dejstvih je za soditi da g. Boscarol, ki se skozi pritožuje na visoke davke, najbrž ni plačal nobenih davkov na tistih 218 milijonov evrov ki jih je zaslužil pri prodaji Pipistrela, za razliko od povprečnega čistilca ali čistilke ki sigurno plačajo več davkov na svoj neizmerno manjše plače
Realist
Kake pa ti klatiš, poglej raje na gozd in ne na posamično drevo. Plače so med najbolj obdavčenemi, pa stanovanja po koliko so? Ljubljana 55m2 200k€ -> Trst enako ali boljše stanovanje 70k€. Imamo največ javnih delavcev na sto tisoč prebivalcev..
Kraševka
A ni čudno, da bivša odvetnica, sedaj predsednica - Nataša Musar, skupaj s svojim možem - imata KAPITAL v davčnih OAZAH, če so res, v Sloveniji davki nizki?
Peter Klepec
Obdavcuje se dohodek. In kapital ni isto kot dohodek, ceprav ga lahko omogoca. Ce obdavcite kapital, ki ne daje dohodka, je to enako kot razlastitev. Drzava mora spodbujat nastanek in zadrzanje kapitala. Sicer ta pobegne, ker je po zakonu zagotovljen prost pretok (preko meje). In seveda kapitala, ki ga ni v SLO tudi ni mogoce obdavciti. Drzava je torej prva, ki ima interes, da kapital ostane v drzavi, bodisi premicen ali nepremicen. Ker je to narodno bogastvo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.