Vse več glasov o nesmiselnosti prostega ponedeljka: tudi za poplavno sanacijo več škode kot koristi

Leva foto: Profimedia.si. Desna:depositphotos.com
"V ponedeljek, 14. avgusta, bo dela prost dan, "dan solidarnosti", ko bo vsa Slovenija stopila skupaj in bo vsak od nas po svojih močeh prispeval svoj delež in pokazal, da najbolj prizadeti v poplavah niso ostali sami," je v sredo preko Instagrama sporočil predsednik vlade.

Njegovo napoved je parlament uzakonil na včerajšnji izredni seji, kljub pripombam opozicije.

Prosti ponedeljek bo seveda prav prišel številnim Slovencem, od tistih, ki se dejansko ukvarjajo z odpravljanjem posledic poplav, do onih drugih, ki bodo lahko podaljšali svoj dopust ali se za podaljšan vikend nanj odpravili. In to brez slabe vesti, saj je poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan danes sporočil, da je delavcev na terenu še preveč ter da naj ljudje raje pomagajo na druge načine.

Gospodarstveniki medtem opozarjajo, da bodo podjetja, tudi tista, ki so utrpela neposredno škodo od poplav, zaradi Golobovega ukrepa utrpela dodatne stroške ...  odpadle bodo tudi nekatere zdravstvene storitve, prilagoditi se morajo trgovine ...

Da bi nadomestili izpad dohodkov, pa potrebujemo več delovnih, ne pa prostih dni, je za Domovino poudaril profesor z Ekonomske fakultete dr. Bogomir Kovač.

Ponedeljek bo dela prost dan za večino prebivalcev Slovenije, saj so poplave prizadele območja, kjer je približno ena četrtina delovno aktivnega prebivalstva. A vsi s tem ukrepom niso zadovoljni. 


Gospodarska zbornica Slovenije 


Kot so zapisali v GZS, bodo z dnevom solidarnosti podjetja, tudi taka, ki so utrpela škodo v poplavah, imela dodatne stroške. Podjetja, ki so bila manj oškodovana v poplavah in so končno zagnala proizvodnjo, bodo zaradi tega ukrepa še ob dodatne prihodke.  

V GZS menijo, da bi dosegli veliko večji učinek s tem, da bi namesto dodatnega prostega dne določili dodaten delovni dan in bi obračunane stroške za zaposlenega za ta dan namenili za pomoč prizadetim v poplavah, ob tem, da bi se država za ta dan odpovedala davkom in prispevkom od plač. 

“Gledano čisto statistično, na najbolj prizadetih območjih živi približno četrtina delavno aktivnega prebivalstva, kar pomeni, da bo prostega dne deležna velika večina zaposlenih v Sloveniji, ki jih poplave niso prizadele. V kolikor pa bo ta ukrep ostal, se bojimo, da ne bo dosegel željenega učinka, saj bo na terenu izredno težko organizirati in koordinirati pričakovano veliko število prostovoljcev,” so med drugim zapisali. 

Trgovinska zbornica Slovenije 


Tudi TZS ne podpira ponedeljka kot dela prostega dneva. “Takšen ukrep bi zagotovo vsem podjetjem naložil še dodatne stroške in še otežil pretok v dobavnih verigah. Številna podjetja, med katerimi so tudi trgovska, že danes v različnih oblikah pomagajo vsem prizadetim,” so zapisali.  

Poudarjajo, da takšen ukrep ni smiseln, saj že danes v vseh podjetjih nemoteno omogočajo vsem zaposlenim s poplavljenih oziroma z ujmami prizadetih območij njihovo odsotnost z dela zaradi namena čimprejšnje sanacije posledic. 

Ker pa je bil ukrep sprejet, predlagajo, da država vsem podjetjem pokrije stroške iz naslova dela za ta prost dan oziroma se odpove vsaj dajatvam iz tega naslova. 

Ekonomisti: Nepremišljeno, iracionalno in brez podpore v ekonomski teoriji  


Ekonomiste skrbi, da se lahko škoda ob uvedenih ukrepih še poveča. Država bo namreč zaposlenim, ki čakajo na delo, financirala 80 odstotkov plače. A ker so mnoga podjetja ne samo zaprta, ampak tudi uničena, naj bi bilo bolj primerno, da bi država financirala celoten znesek plače. 

Dr. Rok Spruk, ki na Ekonomski fakulteti v Ljubljani raziskuje učinke populističnih politik na ekonomijo, ocenjuje, da je ideja, da se ustavi poslovno življenje na nepoplavljenih oziroma neprizadetih območjih, neodgovorna, nepremišljena, iracionalna in brez podpore v ekonomski teoriji. Če podjetja na neprizadetih območjih ne bodo delala, se bo gospodarska škoda zaradi tega posredno še povečala.

Dr. Spruk ocenjuje, da bo škoda zaradi poplav dosegla desetkratnik prvotnih vladnih ocen. “Pet milijard evrov je 7 % slovenskega BDP-ja, zato naj vlada razmisli, kako najbolje preprečiti izpad dodane vrednosti,” je povedal za RTV. Zato poziva vlado, naj 14. in 15. avgust naredi za delovna dneva. Šlo naj bi namreč za 180 milijonov evrov, ki jih Slovenija drugače nikoli ne bo dobila iz evropskega solidarnostnega sklada.  

Odpoved enodnevnemu zaslužku 


V stranki NSi se sprašujejo, zakaj bi 14. avgusta ustavljali gospodarstvo, če na terenu ni možno aktivirati 900.000 ljudi. Predlagali so, da bi namesto dela prostega dne ponedeljek bil dan, ko bi se vsi zaposleni odrekli enodnevnemu zaslužku. Po izračunih ekonomistov naj bi tako lahko zbrali 54 milijonov evrov, s tem denarjem pa bi lahko postavili 180 novih hiš. 



Takšnega mnenja so tudi v SDS:



Podobno razmišlja tudi ekonomist Jože P. Damijan:



Poslanci Svobode so sicer večkrat poudarili, da se načelno strinjajo z idejo NSi, vendar trenutno zaradi ustavnih in izvedbenih ovir ne morejo podpreti tega predloga. Trdijo, da bi bilo bolj smiselno tovrstne spremembe izvesti v prihodnosti.

Državni zbor je sicer glasoval o dopolnilu NSi, da bi za solidarnost poskrbeli s preusmeritvijo plač zaposlenih, ki bi na ponedeljek delali, vendar je bil zavrnjen. Za je glasovalo 34 poslancev, proti pa 41. Med glasovi Za sta ob SDS in NSi bila tudi 2 iz Svobode in 1 iz SD.



Dr. Bogomir Kovač: "Takšen populizem razdružuje in ne združuje politične skupnosti te države"

Vir foto: Youtube


Profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Bogomir Kovač je za Domovino poudaril, da je dan solidarnosti populističen vladni ukrep, ki naj bi imel očitno moralno-politični pridih, kot praznovanje in priznanje, da je v Sloveniji solidarnost v teh časih osrednja vrednota, nekakšen poklon vsem ljudem, ki so pomoči potrebni, in onim, ki to pomoč ponujajo.

"Dodaten argument naj bi bil, da bi ta dan ljudje dejansko izkoristili za nudenje pomoči. Oboje je v teh kriznih časih povsem zgrešena predpostavka. Ljudje v državi nimajo problemov s solidarnostjo, to počno spontano in pomagajo tam, kjer je mogoče in nujno. Če bi vsi delovni ljudje po državi ta dan izkoristili kot spodbudo za pomoč, bi bilo pomoči preprosto preveč in je logistično ni mogoče izpeljati. Torej lahko argumentacijo obrnemo."

Kot dodaja dr. Kovač, je z ekonomskega, socialnega in političnega vidika prost dan nesmiseln. Ekonomsko potrebujemo v tem trenutku dodatne delovne in ne prostih dni, da bi lahko nadomestili izpad dohodkov. S socialnega vidika pa lahko solidarnost pokažemo in dokažemo z delom ali z nakazili dela dohodka prizadetim, kar je zopet povezano z delovno aktivnostjo, in ne prostimi dnevi, ki jih ne moremo aktivno uporabiti za pomoč prizadetim.

"Dejansko bodo dela prost dan plačali delodajalci in ne država, kar je dodaten negativen učinek celotnega vladnega projekta. In nenazadnje s političnega vidika takšno populistično početje razdružuje in ne združuje politične skupnosti te države."

Kot pravi dr. Kovač, bodo vsi, ki jih poplave niso prizadele, lahko izkoristili prost dan za podaljšanje vikenda, tako da bodo imeli štiri proste povezane dni. Kajti nobenih zavez ni, da morajo v prostem dnevu karkoli storiti. Politično takšen ukrep torej ne povezuje, temveč razdvaja, ni solidaren, temveč povečuje neenakost in privilegiranost tistih, ki niso prizadeti s poplavami. Večinoma to velja za Ljubljano in njeno okolico, osrednjo Slovenijo in Primorsko.

"Vlada bi morala ukrepati v nasprotni smeri. Poudariti bi morali delovno zavezo, vlada bi morala skupaj z vodstvom RKC praznik Marijinega vnebovzetja zapolniti kot skupen solidarnostni dan, dan molitve in pomoči, torej bi morali praznične dni v tem času zmanjšati oziroma obstoječe smiselno spremeniti v delovno solidarnostno povezavo in veliki šmaren bi bil izvrstna priložnost za takšno početje."

Tako pa bomo pridelali ekonomsko izgubo in napravili še socialno škodo. O političnih učinkih takšnih neumnosti pa niti nima smisla govoriti, zaključi dr. Kovač.

Drugi učinki: kaj bo z zdravstvenimi storitvami, trgovinami, finančnimi transakcijami ...


Ad hoc dela prost dan pa potegne za seboj še kup drugih zapletov. Iz nekaterih zdravstvenih ustanov, denimo splošnih bolnišnic Celje in Jesenice, so že sporočili, da bo delo v ponedeljek prilagojeno, kar pomeni, da bodo nenujne ambulantne obravnave in zdravstveni posegi odpovedani, pacienti pa prenaročeni. Po prazničnem urniku bodo delovali tudi nekateri zdravstveni domovi.

Po poročanju portala N1 naj bi UKC Ljubljana in Maribor, Onkološki inštitut Ljubljana ter Splošne bolnišnice Brežice, Trbovlje, Novo Mesto, Izola, Murska Sobota in Ptuj delovale nemoteno.  

Upoštevajoč nedeljo in praznik bi trgovine lahko bile 3 dni zaprte. A uredba poveljnika CZ omogoča odprtje trgovin v nedeljo in praznikih na in ob poplavljenih območjih, kar bodo nekateri trgovci izkoristili. Hofer bo denimo v nedeljo odprt med 8. in 15. uro, v ponedeljek pa zaprt, Spar pa ravno obratno, le da bodo v ponedeljek odprti do 13-ih. Trgovine za praznične dni sklepajo vsaka svoje urnike, tudi glede na njihove lokacije. 

Uprava borze je ponedeljek določila za netrgovalni dan, po petku se bo z vrednostnimi papirji na ljubljanski borzi spet lahko trgovalo v sredo. 

Zaposlenim, ki bodo v ponedeljek delali, bo plačo potrebno obračunati kot delo za praznike, pripadajo jim tudi dodatki za praznike oziroma dela proste dni. 

Pomoč prizadetim


Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je opozoril, da je na terenu že dovolj ljudi in da tudi občine ne morejo sprejemati in dati dela prevelikemu številu prostovoljcev. Poudaril je, da je nemogoče, da bi vsi v ponedeljek pomagali na prizadetih območjih. Prostovoljci bi lahko po njegovih besedah pomagali denimo humanitarnim organizacijam, če morda potrebujejo pomoč v skladišču. 

"Prostovoljskih organizacij je veliko, če ne drugače, se lahko vpraša domače gasilsko društvo, ali potrebuje pomoč. Poleg lopate je veliko drugih načinov, da lahko tudi sami zase kaj storimo. Na koncu koncev, da bomo lahko bolj 'fit' v naslednji ujmi ali pa če nas kaj takšnega doleti."  

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kmete skrbi, da bodo ob najboljša zemljišča, v ponedeljek bo potekala javna obravnava
  • 14. 01. 2026
tbswc_shutterstock-2427344739.jpg
Velikonočni ponedeljek – dan za pot v Emavs in igre s pirhi
  • 06. 04. 2026
Sodni mlini na levem bregu Savinje meljejo počasi, za desni breg so vladni sklep odpravili že oktobra
  • 19. 12. 2025