Vsi lahko vstopijo v življenje, a za vse so vrata 'ozka'. Pri tem ni privilegijev.

Tudi današnje bogoslužje nam ponuja Jezusovo besedo, ki nas razsvetljuje, hkrati pa nas osupne. Med njegovim zadnjim vzponom proti Jeruzalemu ga je nekdo vprašal: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo zveličali?« Jezus mu je odgovoril: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli« (Lk 13,23-24). Kaj torej pomenijo ta 'ozka vrata'? Zakaj mnogim ne uspe vstopiti? Je ta prehod prihranjen samo nekaterim izbrancem?

Takšen način razmišljanja Jezusovih sogovornikov je, če dobro pomislimo, vedno aktualen. Vedno je namreč prisotna skušnjava, da si bi versko prakso razlagali kot vir privilegijev ter gotovosti. Dejansko pa je Kristusovo sporočilo ravno nasprotno. Vsi lahko vstopijo v življenje, a za vse so vrata 'ozka'. Pri tem ni privilegijev. Prehod v večno življenje je odprt za vse, toda je 'ozek', saj je zahteven, potrebno si je prizadevati, samozatajevati in mrtvičiti lastno sebičnost.

Evangelij nas ponovno, kot že prejšnje nedelje, vabi, da premislimo o prihodnosti, ki nas čaka in na katero se moramo pripraviti med našim romanjem na zemlji. Zveličanje, ki ga Jezus izvršil s svojo smrtjo in vstajenjem, je za vse. On je edini Odrešenik in nas vse vabi na gostijo nesmrtnega življenja. Toda pod enim in za vse enakim pogojem, da si prizadevamo hoditi za njim in ga posnemati tako, da vzamemo nase, kakor je to On storil, svoj križ in posvetimo svoje življenje v službi bratom in sestram. To je edini in za vse enak pogoj za vstop v nebeško življenje.

Poslednji dan, nas Jezus v evangeliju ponovno spominja, ne bomo sojeni na osnovi domnevnih privilegijev, temveč po naših delih. Tisti, ki 'ravnajo krivično' bodo zavrženi, sprejeti pa bodo vsi, ki so delali tudi za ceno žrtev dobro ter si prizadevali za pravičnost. Premalo bo razglašati se za 'Kristusove prijatelje' in hvaliti se z lažnimi zaslugami: »V pričo tebe smo jedli in pili in po naših trgih si učil« (Lk 13,26).

Resnično prijateljstvo z Jezusom se izrazi v načinu življenja, torej z dobroto srca, ponižnostjo, krotkostjo in usmiljenjem, ljubeznijo do pravičnosti in resnice, z iskrenim in poštenim prizadevanjem za mir in spravo. To, lahko rečemo, je 'osebna izkaznica', s katero smo njegovi pristni 'prijatelji'; to je 'potni list', ki nam bo omogočil vstop v večno življenje.

Dragi bratje in sestre, če hočemo tudi mi vstopiti skozi ozka vrata, si moramo prizadevati biti 'majhni', to je v srcu ponižni, kot je Jezus. Kakor Marija, njegova in naša mati. Ona je prva, ki je za Sinom, prehodila pot križa ter bila vzeta v nebeško slavo, kakor smo se tega spominjali pred nekaj dnevi. Krščansko ljudstvo jo kliče kot Ianua Caeli, Vrata nebeška. Prosimo jo, naj nas vodi pri naših vsakodnevnih izbirah po poti, ki vodi do 'nebeških vrat'.