Vstajate s kurami ali spite do poznega dopoldneva? Kaj to pove o vas

Vsi smo že slišali: rana ura, zlata ura. Izvršni direktor Appla Tim Cook vstane ob 3:45, prvi mož Fiata Sergio Marchionne ob 3:30 in Richard Branson ob 5:45.

Pa je res pogoj za uspešno kariero zvonjenje budilke ob tako rani uri? 

BBC piše o naših spalnih navadah in o tem, koliko jih je pametno motiti. 

Znanstvene raziskave sicer kažejo, da polovice populacije ne moremo razdeliti med jutranje ali nočne ptice, a za preostali četrtini lahko trdimo, da je ena skupina bolj podvržena učinkovitem jutranjem delu, druga pa k nočnem.

Glede na raziskave to, ali ste jutranji in večerni tip človeka izrazito sovpada z dominantnostjo leve ali desne možganske hemisfere: prvi so bolj analitični in kooperativni, drugi bolj domiselni in individualistični.

Jutranji vztrajnejši, nočni so bolj nagnjeni k depresiji

Več študij je ugotovilo, da so jutranje ptice vztrajnejše, prijetnejše, usmerjene k samim sebi. Zase si postavljajo višje cilje, bolj načrtujejo prihodnost in se bolje počutijo. Za razliko od nočnih ptic so manj nagnjene k depresiji, kajenju ali pitju. Vzroke za slednje bi lahko iskali tudi v dejstvu, da morajo denimo nočne ptice polno funkcionirati v šoli ali službi v zgodnjem času, ko njihovo telo še spi. Zato se pogosto zdi, da so slabše volje ali pa manj zadovoljni s svojim življenjem.

Medtem ko se jutranji ljudje lažje uveljavijo na akademski ravni, imajo nočni boljši spomin, so boljši v obdelavi podatkov in kognitivnih sposobnostih, tudi če tovrstne aktivnosti opravljajo zjutraj. Poleg tega so bolj odprti za nove izkušnje in jih tudi intenzivneje iščejo. Lahko so tudi bolj ustvarjali, četudi ne zmeraj. Poleg tega so prav tako zdravi in bistri kot jutranje ptice - ter malo premožnejši.

V vsakem primeru je veliko bolje, če prisluhnemo lastnemu telesu in vstajamo v skladu s svojo notranjo uro. "Če ljudem pustimo, da so pokonci v njihovih najljubših urah, se veliko bolje počutijo. Trdijo, da se veliko bolj produktivni, mentalne sposobnosti pa so bolje izkoriščene," pravi biologinja Katharina Wulff z oksfordske univerze, ki raziskuje kronobiologijo in spanje.

Če vstajajo prezgodaj, lahko nočne ptice pridobijo na teži

Pretirano potiskanje ljudi iz njihovih naravnih ur pa je lahko celo škodljivo. Ko nočne ptice vstanejo prezgodaj, njihovo telo še vedno proizvaja melatonin. Prekinitev proizvodnje le-tega ima lahko veliko negativnih fizioloških posledic, kot denimo spremembo v občutljivosti na inzulin in glukozo ter posledično povečanje telesne teže, pravi Wulffova.

Naša notranja ura je predvsem biološka. Do 47 % je podedovana in v povprečju traja 24.2 ur, tako da se ljudje vsak dan nekoliko prilagodimo na 24-urni ritem. Za nočne ptice pa je velikokrat številčnica daljša, torej bi se brez zunanjih dražljajev zbujali vedno kasneje in kasneje.

Na splošno težnjo pa vpliva tudi starost: otroci so nagnjeni k jutru, med 20 in 50 letom se težnja premakne na kasnejše ure, po 50 letu pa se ponovno obrne k jutranjim.

Biološke ure ne moremo goljufati

Zaradi družbenega stereotipa, da so ljudje, ki gredo v posteljo kasneje in spijo dolgo, leni, številni skušajo postati raje "jutranji ljudje".

To se lahko doseže le z veliko discipline in vaje, saj gre za delovanje proti lastni notranji uri. Obenem pa ta menjava glede na raziskave pri nočnih ljudeh ni prinesla boljšega počutja ali večjega življenjskega zadovoljstva, kar pomeni, da so te komponente zapisane v kronotipu.

Tako da niti prednost naravne svetlobe pred umetno ali skrbno odmerjanje melatonina, hormona, ki uravnava naš bioritem, nočnim pticam pri preobrazbi v jutranje ne prinese kaj dosti. Ob vztrajni disciplini bi lahko potegnili našo biološko uro za največ 90 minut nazaj, še pravi Wulffova.