Z nepremišljenimi odločitvami potiskajo iz Slovenije tudi pivovarstvo

S 1. junijem 2025 se napoveduje 7-odstotno zvišanje trošarine za alkohol in alkoholne pijače. To bi lahko potopilo marsikatero slovensko pivovarno, zato so pivovarji pozvali vlado, naj umakne zvišanje trošarine, pristojna ministrstva pa so pozvali k razumu in iskanju nadaljnjih rešitev. »Gre za izrazito nepošten in nesorazmeren ukrep, saj se pod pretvezo varovanja javnega zdravja dodatno obdavčuje le alkohol v pivu,« so na GZS opozorili tudi na diskriminatorno obravnavo.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so že prejšnji teden sporočili, da nasprotujejo zvišanju trošarin za pivo, ki ga določa uredba o določitvi zneska trošarine za alkohol in alkoholne pijače. Opozorili so, da je že zdaj trošarina za pivo v Sloveniji višja kot v sosednjih državah, z dodatnim zvišanjem pa številnim pivovarnam grozi zaprtje. »Gre za izrazito nepošten in nesorazmeren ukrep, saj se pod pretvezo varovanja javnega zdravja dodatno obdavčuje le alkohol v pivu. S tem država diskriminatorno obravnava alkoholne pijače in sektor pivovarstva obsoja na propad,« so opozorili na GZS. Vlada je namreč pojasnila, da gre predvsem za podporo doseganja ciljev na področju javnega zdravja. Tudi danes so z ministrstva za finance med drugim sporočili, da z zvišanjem trošarine sledijo ciljem zdravstvene politike. »Po analizah in podatkih zdravstvene stroke je alkohol eden ključnih javnozdravstvenih problemov, poleg tega pa je zdravstveno breme zaradi alkohola večje kot v povprečju EU,« so zapisali in dodali, da ima zviševanje obdavčitve tako na alkoholu in alkoholnih pijačah kot tudi pri sladkih pijačah dvojni učinek. Pri potrošniku zmanjšuje porabo, pri proizvajalcu pa pride npr. do zniževanja vsebnosti sladkorja ali alkohola.

Dvig trošarine na pivo je zadnji žebelj v krsto slovenskega pivovarstva

»Obstoj manjših pivovarn je s to zadnjo uredbo resno ogrožen, vlada pa tega enostavno ne želi razumeti,« so zapisali na GZS in pojasnili, da so poslovni rezultati malih pivovarjev v zadnjih letih zelo slabi – na eni strani si še niso opomogli po pandemiji, na drugi pa se soočajo tudi z visokimi stroški surovin, energentov, embalaže, stroškov dela in storitev. Zaradi višjih trošarin številnim slovenskim pivovarnam tako grozi zaprtje in posledično izbris slovenske ponudbe malih pivovarjev. Lahko se seveda tudi zgodi, da bodo posledice občutili potrošniki – zaradi dviga trošarine bi se lahko cena piva namreč dvignila za več kot štiri odstotke. 

Obstoječa slovenska trošarina je že zdaj 70 odstotkov višja od trošarine v sosednji Italiji, 140 odstotkov višja od trošarine na Hrvaškem, 150 odstotkov višja kot v Avstriji in 180 odstotkov višja kot na Madžarskem. »Potrošnik mora vedeti, da si država prisvoji 45 odstotkov cene piva s trgovinske police,« so opozorili na zbornici in tudi pojasnili, da pivovarji vsako leto prispevajo 290 milijonov EUR v državni proračun. Od tega 91 milijonov EUR predstavljajo trošarine, 108 milijonov EUR prispevek iz naslova DDV ter 91 milijonov EUR iz naslova dohodnine in socialnih prispevkov. »Treba je poudariti, da je veliko pivovarn ravno izvedlo obsežne investicije v moderno tehnološko opremo. Če bodo prisiljeni zapirati vrata, bo to prizadelo tudi državni proračun, z nižjimi prihodki iz naslova davkov in prispevkov,« so še opozorili.

»Posledice pa bodo posredno občutili tudi potrošniki. Višje trošarine bodo povzročile rast cen piva. S 7-odstotnim dvigom trošarine bi se ta delež povzpel na 45 odstotkov cene izdelka, medtem ko se v sosednjih državah delež dajatev giblje med 28 in 38 odstotki. Zaradi dviga trošarine bi se lahko cena piva dvignila za več kot 4 odstotke, seveda, če jo bodo pivovarji uspeli prenesti v strukturo cene. V nasprotnem primeru jih bo še več v rdečih številkah.«

Ministrstvo za finance pravi, da je prisluhnilo panogi proizvodnje alkoholnih pijač v Sloveniji

Na vladni strani razlagajo, da je Strateški svet za zdravje sprva predlagal spremembo višine trošarin na alkohol in alkoholne pijače v višini uskladitve z inflacijo, in sicer od zadnje spremembe trošarine, kar bi pomenilo zvišanje v višini 25,7 odstotka. »Ministrstvo za finance je nato opravilo več razgovorov z deležniki in prisluhnilo panogi proizvodnje alkoholnih pijač v Sloveniji ter predlagalo občutno nižji, 7-odstotni dvig trošarine, pri čemer je imelo ves čas pred očmi, da sprememba ne bi pomenila prekomerne obremenitve panoge in tudi odliva nakupov v druge, predvsem sosednje države,« so sporočili. Zatrdili so, da je obdavčitev piva malih proizvajalcev glede na splošno obdavčitev piva v Sloveniji ugodnejša, kot je ta v nekaterih drugih državah članicah EU. »Ugodnejša trošarinska obravnava malih proizvajalcev piva je sicer omogočena že z Evropsko direktivo. Slovenija je v primerjavi z drugimi državami članicami EU določila najvišji možni odstotek znižanja trošarine za male proizvajalce piva, t. j. v višini 50 odstotkov nacionalno določene trošarine za pivo, medtem ko je v večini drugih držav ta odstotek višji,« so navedli.
Po oceni ministrstva za finance bi zvišanje trošarine za vse male proizvajalce piva pomenilo 67 tisoč evrov dodatne trošarine na leto, kar je po njihovem izračunu v povprečju približno 700 evrov na malega proizvajalca piva na leto (60 evrov na mesec). Odločitev, ali se bo sprememba trošarine odrazila v končni ceni piva in prenesla na potrošnika, pa je po besedah ministrstva prepuščena proizvajalcem in trgovcem alkoholnih pijač. Minister za finance Klemen Boštjančič je dejal, da če bodo proizvajalci znižali stopnjo alkohola v pivu, se cena pločevinke ne bo zvišala – kar pa je po njegovih besedah tudi eden izmed ciljev tega dviga. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je ob tem dodala, da si ministrstvo za zdravje želi ukrepov, ki bodo zmanjšali dostopnost do alkoholnih pijač, še posebej za mlajše – po njenih besedah pa je cenovna politika dokazano učinkovita pri omejevanju dostopa do alkohola. »Zaradi alkohola v Sloveniji dnevno umreta dve osebi,« je dejala.
Predsednica strateškega sveta za prehrano Nataša Fidler Mis in predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj sta izpostavila, da se v Sloveniji že vrsto let soočamo z resnimi izzivi na področju javnega zdravja, med katerimi izstopajo prekomerno uživanje alkohola, sladkih pijač in tobačnih izdelkov. Ti izzivi neposredno prispevajo k bremenu kroničnih nenalezljivih bolezni, ki poslabšujejo kakovost življenja prebivalcev in hkrati tudi močno obremenjujejo zdravstveni sistem.
 

Država bi morala sektorju pomagati, ga pa le še dodatno obremenjuje

Direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc je na današnji novinarski konferenci opozorila, da je bilo za gospodarstvo v zadnjem obdobju sprejetih že 11 novih finančnih bremen. »Mi vemo, da moramo kot sektor prispevati svoje, pa vendarle je nekje točka preloma in to smo pri pivovarstvu že zdavnaj prekoračili,« je poudarila in ob tem dodala, da je višja trošarina na pivo nov udarec za dejavnost pivovarstva. Od 94 pivovarn, ki so zavezane plačilu trošarine, je le ena večja - Pivovarna Laško Union. Ostale pa so kraft pivovarne, na katere sta vezana tudi gostinstvo in turizem. »Višje trošarine na pivo bodo imele negativne posledice tudi na ti dve panogi,« je dejala Zagorc.

Foto: Pexel

»Ti davki niso več normalni,« je ocenil Igor Lazar iz pivovarne Loo-blah-nah. Dejal je, da so že sedaj izžeti, kolikor se da in da prostora za nove davke ni več. Posledice občuti tudi slovenski potrošnik, v lokalih so cene piva namreč že na ravni Avstrije, Italije. Ob tem je treba vedeti, da imajo čez mejo v gostinstvu štirikratne marže, v Sloveniji pa le dvakratne. Prepričan je, da se bo zaprlo vsaj nekaj pivovarn. Marko Jamnik iz pivovarne Tektonik je pojasnil, da letno že zdaj plačajo za okoli 60.000 evrov trošarine, za ta znesek pa bi lahko zaposlili dva človeka v proizvodnji. Predsednik Združenja slovenskih pivovarn Andrej Sluga je še enkrat spomnil, da so trošarine že sedaj med višjimi v EU. Predstavnik pivovarne Reservoir Dogs je opozoril tudi na to, da Slovenija nima trošarine na vino – kar kaže na to, da »varovanje javnega zdravja« ne velja za vsa področja. »Količina etilnega alkohola, ki ga Slovenci letno zaužijemo s pivom in vinom, je ekvivalentna,« je Sluga komentiral, da se mu zdi ta ureditev diskriminatorna. Slišati je bilo tudi nekaj dvomov glede tega, katera alkoholna pijača je pogostejša izbira alkoholikov. Pivovarji so se strinjali, naj država umakne uredbo, poleg tega pa naj še zniža trošarino na pivo na raven sosednjih držav in s finančnimi spodbudami pomaga pivovarskemu sektorju. Iz tega hmelja pa žal skoraj zagotovo ne bo piva.

»To ni samo gospodarska zgodba. To je zgodba o izgubljenih priložnostih, o preslišanih glasovih, o zamajanem zaupanju v partnerstvo med državo in podjetji. Če bomo še naprej sprejemali odločitve brez posluha za tiste, ki ustvarjajo, bo Slovenija izgubila več kot le pivo – izgubila bo del svoje identitete. Pivovarji ne bežimo pred odgovornostjo. Želimo dialog. Želimo sodelovanje. Želimo prihodnost – doma, v Sloveniji,« so sporočili iz Združenja slovenskih pivovarn pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij.
 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike