Za Golobovo kampanjo milijoni, ki jih bomo morali vrniti

Primanjkljaj državnega proračuna se je v lanskem letu občutno povečal, in sicer z 0,2 milijarde v letu 2024 na kar 1,7 milijarde evrov. Po veljavnih proračunskih dokumentih naj bi se primanjkljaj v letih 2026–2027 še dodatno poglobil, v mesečnem poročilu ugotavlja Fiskalni svet RS. Visok primanjkljaj je izhajal predvsem iz ukrepov ekonomske politike, kot sta zimski regres in dodatek ter dodatno financiranje zdravstvene blagajne. Z drugimi besedami: božičnica je bila izplačana iz neobstoječega denarja in vlada je državljanke in državljane za lastno volilno kampanjo prisilila v najem posojila, ki ga bomo vrnili z obrestmi.

Tvegana rast porabe

Odhodki državnega proračuna brez interventnih ukrepov so se povečali za kar 15 odstotkov, kar je petkrat hitreje kot v letu 2024. Ključni razlog za takšno rast stroškov so bili višji stroški dela zaradi plačne reforme in – spet – zimskega regresa.

Realna tekoča poraba celotnega sektorja država se je lani drugo leto zapored povečala občutno hitreje od ocenjene dolgoročne rasti gospodarstva, ugotavlja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun. Podobno dinamiko napovedujejo tudi za prihodnja leta.

Kot opozarjajo v fiskalnem svetu, je visoka rast tekoče porabe z vidika vzdržnosti javnih financ tvegana, saj jo je po uveljavitvi pravic težko zmanjševati. »Nosilci ekonomske politike bi se zato morali vzdržati spodbujanja pričakovanj po nadaljnjih intervencijah države,« poudarjajo.

Z nerealno oceno upravičili božičnico

Realizirani primanjkljaj je bil sicer za okoli 100 milijonov evrov nižji od ocene realizacije ministrstva za finance, narejene tri mesece pred koncem leta 2025. A ta ocena je po navedbah fiskalnega sveta temeljila na predpostavkah, ki niso bile povsem realistične. »To pa je ustvarilo prostor za izvajanje ukrepov, ki v času priprave proračuna niso bili napovedani,« do navedli. Odstopanje je bilo sicer znova predvsem posledica nižje realizacije investicij od načrtovane.

Ta nerealna ocena je ministru za finance Klemnu Boštjančiču tudi omogočila, da se je pred dvema dnevoma hvalil, da je primanjkljaj nižji od načrtovanega. Ocena realizacije je bila namreč 1,86 milijarde.

V zgornji polovici najbolj zadolženih

Boštjančič je tudi dejal, da je v primerjavi z državami EU Slovenija po deležu dolga v BDP »še vedno na spodnji strani in še vedno zelo daleč od nekaterih drugih držav«. A kot ugotavlja fiskalni svet, to ni čisto res. Kot pišejo v oceni, je Slovenija po deležu dolga namreč v zgornji polovici EU, in sicer na 10. mestu od 27 držav. »Bruto dolg sektorja država je konec tretjega četrtletja lani znašal 67,6 odstotka BDP, kar je ena odstotno točko več kot ob koncu leta 2024,« so zapisali.

Na drugi strani so prihodki državnega proračuna rasli počasneje kot leto pred tem. Glavni vir rasti so bila evropska sredstva in ne domači viri, ki so bili pod negativnim vplivom poslabšanih gospodarskih razmer. Investicije so se povečale za okoli petino, polovica rasti je bila posledica večjih vlaganj v obrambo.