Zabeležili preko 60.000 nedovoljenih vstopov v državo. Povečanje kapacitet za tujce na Obrežju v teku kljub nasprotovanju lokalne skupnosti

Na uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov že izvajajo aktivnosti za povečanje kapacitet za tujce na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. Število nezakonitih prehodov meje na slovensko-hrvaški meji tudi letos narašča.

Notranji minister Poklukar je z župani petih občin govoril o vplivu nezakonitih migracij na življenje ob meji. SDS medtem zaradi vladnih načrtov, da na Obrežju in Središču ob Dravi organizira izpostavi azilnega doma, zahteva sklic nujne seje odbora DZ-ja.

V obdobju od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 je bilo na notranji meji s Hrvaško obravnavanih 58.193 nedovoljenih vstopov. Število je večje za 84,1 % od števila nedovoljenih vstopov na zunanji schengenski kopenski meji leta 2022, ki je znašalo 31.605. V letu 2023 so bili iz smeri Hrvaške najbolj pogosto obravnavani državljani Afganistana (30,6 %), Maroka (15,2 %) in Pakistana (8,9 %).

Vlada vztraja pri svojih načrtih

Po besedah direktorice urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarine Štrukelj za RTV na uradu že izvajajo različne aktivnosti za pripravo infrastrukture na izbranih lokacijah, od umestitve izbranih lokacij za obe izpostavi v prostor, povezovanja na električno omrežje in preverjanja zadev v povezavi s kanalizacijo. Poskrbeti morajo tudi za različne razpise, saj imajo osebe, nastanjene v azilnem domu, po zakonu pravico do prehrane, higienskih potrebščin in drugega. Zaposliti bo treba tudi nov kader, vsak tak postopek pa lahko traja najmanj tri mesece, je poudarila Štrukljeva.

Na uradu poudarjajo, da kapacitete za nastanitev prosilcev za azil intenzivno iščejo že več let. Opravili so tudi pogovore z več župani slovenskih mest, a so povečini naleteli na nasprotovanje. Odločitev, da prosilce mednarodne zaščite nastanijo tudi na Obrežju in v Središču ob Dravi, pa naj bi nastala po strokovnem premisleku ter ob upoštevanju smeri migracijskih tokov in bližine naselij, pravijo na uradu.

Na današnji dan po podatkih urada v azilnem domu v Ljubljani in izpostavi v Logatcu 297 tujcev čaka, da podajo prošnjo za mednarodno zaščito. Obenem pa trenutno obravnavajo 538 prosilcev za mednarodno zaščito. Pri tem je zanimivo, da so v veliki večini nastanjeni v azilnem domu (270) in v dveh izpostavah – na Kotnikovi v Ljubljani 83 in v Logatcu 70. V nastanitvenem centru Postojna po drugi strani ni nikogar.

Župana občin opozarjata na neprimernost lokacije

Župan Brežic Ivan Molan je v začetku marca opozarjal, da se država ne pogovarja z lokalno skupnostjo na način, kot bi bilo to primerno, in da niso bili pravočasno obveščeni o vladnih načrtih. Poleg tega opozarja, da je območje, kjer naj bi stala izpostava azilnega doma, neprimerno. Gre namreč za območje, kjer je gibanje omejeno, in območje avtoceste. Znano pa je, da se lahko migranti, ki bivajo v azilnih domovih, prosto gibajo, je povedal.

Prav tako si ne predstavlja, kako bosta lahko na istem območju delovala tako registracijski center kot izpostava azilnega doma. Prvi je namreč zaprtega tipa, drugi pa odprtega, je dejal. Opozarja, da na območju, kjer naj bi stal azilni dom, ni nobene infrastrukture, ki bi jo lahko uporabljali migranti, kot so trgovine, banka, šola in podobno: »Zato menim, da gre za sklep, o katerem nihče ni premislil in je za našo občino popolnoma nesprejemljiv.« Molan pa tudi ne verjame zagotovilom, da bosta izpostavi zgolj začasni. »Začasno so bili postavljeni tudi mejni prehodi leta 1991. Stojijo še zdaj,« je dejal.

Tudi župan občine Središče ob Dravi Toni Jelovica opozarja, da je vlada odločitev, da bo na območju nekdanjega mejnega prehoda uredila izpostavo azilnega doma, sprejela brez njihove vednosti. Nad sklepom je »presenečen in šokiran«, je dejal za RTV. Sprašuje se, na podlagi česa je lahko bil sprejet tak sklep, glede na to, da naj bi izpostava azilnega doma stala v središču kraja in da so prostori, kjer naj bi bivali migranti, neprimerni. »Gre namreč za prostore nekdanje mejne policije, ki niso stanovanjski prostori in tako niso primerni za bivanje,« je dejal.

V Središču ob Dravi se ne hecajo. Bo Golob upal tam postaviti azilni dom?
Vaše mnenje! pic.twitter.com/q3rf2zNioh

— Portal e-maribor.si - uradni profil (@Embportal) March 9, 2024

Ilegalni vstopi v državo narasli

V celotnem lanskem letu je bilo na vseh notranjih mejah skupaj evidentiranih 60.587 nedovoljenih vstopov, večina s Hrvaške – 58.193 nedovoljenih vstopov. Število je večje za 84,1 % od števila nedovoljenih vstopov na zunanji schengenski kopenski meji leta 2022, ki je znašalo 31.605. V letu 2023 so bili iz smeri Hrvaške najbolj pogosto obravnavani državljani Afganistana (30,6 %), Maroka (15,2 %) in Pakistana (8,9 %).

V lanskem letu je bilo po podatkih policije evidentiranih 58.757 izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. Število je večje za 86,8 odstotkov od primerljivega obdobja v letu 2022, ko je bilo evidentiranih 31.456 izraženih namer. Prevladovali so državljani Afganistana (30,2 % vseh izraženih namer), Maroka (15,4 %) in Pakistana (9,3 %).

Samo v januarju je bilo obravnavanih 3.430 nedovoljenih vstopov v državo (v istem obdobju 2023 pa 2.573 nedovoljenih vstopov). Najpogosteje so bili obravnavani državljani Sirije, Maroka in Afganistana.

V lanskem letu je bilo od tujih varnostnih organov sprejetih 377 oseb, v primerljivem obdobju predhodnega leta je bilo sprejetih 427 oseb. V enakem obdobju je bilo tujim varnostnim organom izročenih 257 oseb, v primerljivem obdobju predhodnega leta 2022 pa 2.361 oseb. Največ oseb je bilo v letu 2023 izročenih hrvaškim varnostnim organom (176).

SDS na temo izpostav azilnega doma zahteva sklic nujne seje odbora DZ-ja

Odzvali so se tudi v opozicijski stranki SDS in zaradi vladne namere vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Prepričani so namreč, da sklep vlade o organiziranju začasnih izpostav predstavlja visoko varnostno tveganje za tamkajšnje prebivalce.

Poslanec SDS-a Andrej Kosi je na novinarski konferenci opozoril, da je to, da je bil sklep sprejet brez soglasja in vednosti lokalne skupnosti, ki je zaskrbljena in se z odločitvijo vlade ne strinja, sporno. Sklep vlade je po njegovih navedbah negativno presenetil tako župana Občine Brežice in Občine Središče ob Dravi kot same prebivalce.

»Glede na to, da sta ti dve izpostavi na vzhodu države in da se prav na vzhod države nekako pozablja, ko gre za obnovo cest in tu tudi ni predviden noben satelitski urgentni center, se pa na ta del ne pozabi, ko je treba postaviti izpostavo azilnega doma,« je bil kritičen Andrej Kosi.

Nezakonito prehajanje meja trenutno predstavlja največji varnostni izziv za Slovenijo, pa tudi za druge države članice Evropske unije. »Vsekakor smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zaskrbljeni, kajti migracije v Sloveniji so dejansko problematična tema, vedno več je tistih tujcev, ki prehajajo našo mejo, samo v lanskem letu okrog 60 tisoč, v letošnjih dveh mesecih 6 tisoč,« je povedal Kosi.