Zakaj je skupna oddaja RTV in POP TV o covidu-19 ena velika zapravljena priložnost

Foto: Posnetek zaslona
POSLUŠAJ ČLANEK
Delta različica covida-19 je vzela šalo. Po številu okužb na prebivalca smo svetovni rekorderji, intenzivna nega in bolnišnice so prezasedene, precepljenost med najnižjimi v Evropi, narod pa razdeljen kot že dolgo ne. Poleg običajnih delitev, ki smo jih že vajeni, se je pojavila še ena, skoraj močnejša od vseh drugih, na cepljene in necepljene.

Da je situacija res kritična, so naposled zaznali tudi pri največjih slovenskih televizijah. Naenkrat ne posvečajo več glavne pozornosti protestnikom proti PCT pogoju, če pa že, jih kažejo v negativni luči. Zdaj so v ospredju bolniki, ki jim je žal, da se niso cepili, pa medicinsko osebje in stroka.

Največji slovenski televiziji, Radiotelevizija Slovenija in POP TV sta stopili skupaj in v koprodukciji pripravili oddajo Skupaj naprej, ki so jo predvajali v četrtek zvečer na obeh televizijah istočasno. Vsekakor je hvalevredno, da sta rivalski televiziji stopili skupaj z namenom, da Slovence poenotita in pomagata, da bi skupaj skušali premagati virus, ki znova konkretno klesti med nami.

Vsekakor gre pohvaliti novinarske prispevke, v katerih so pokazali situacijo v bolnišnicah, v katerih na najvišjih obratih in na koncu svojih zmogljivosti dela zdravstveno osebje, izzive mladih in prispevek iz Rima, v katerem se Janko Petrovec pogovarja s tremi ženskami, ki sicer ne spadajo v rizične skupine, vendar se soočajo z dolgotrajnimi posledicami, ki jih prinaša covid.

Vsakomur, ki je gledal omenjeno oddajo, bi iz prispevkov moralo biti jasno, da virus SARS-CoV-2 ni šala in da so ukrepi, ki jih uvaja država, namenjeni za zaščito nas samih in ljudi okoli nas.

Zamujeno


Čeprav je ideja oddaje vredna vsakršne pohvale, pa lahko ugotovimo, da je nastala približno leto in pol prepozno. Danes je praktično vsakdo že odločen, na kateri strani glede virusa je in koga bo poslušal, premisli pa se običajno šele ob res tragičnem bližnjem stiku z boleznijo ali pa še takrat ne. Po letu in pol je bolj ali manj prepozno za neke resne spremembe, ki bi jih naredila ena sama oddaja.

Posebej še po tem, ko so do pred kratkim na istih dveh televizijah dajali obilo prostora in programskega časa covid skeptikom, kot je raper Zlatko, problematizirali z vseh strani čisto vsak ukrep, ki ga je za omejevanje epidemije sprejela vlada, in ustvarjali negativno nastrojenost v družbi. Še pred kratkim smo poslušali lastnike fitnes klubov in gostince, ki ne zmorejo preverjati pogoja PCT, ravnatelje, kako je to nemogoče v šolah, šolski sindikat, ki je nasprotoval uporabi mask v šolah, in dvome v legalnost covidnih ukrepov.

Učinka leta in pol poročanja v eno smer se ne odpravi z eno oddajo, niti ne v enem tednu, ko je poročanje opazno spremenilo smer. Potrebnega bo bistveno več, morda tudi kakšno opravičilo javnosti, kot so v oddaji to pričakovali od politike, medtem ko sta voditeljici Erika Žnidaršič in Maja Sodja ocenili, da sta njuni televiziji naredili dovolj že s tem, da sta stopili skupaj z eno oddajo.
Oddaja, ki je po svoje zgodovinska zaradi sodelovanja dveh televizij, je s svojo vsebinsko izpraznjenostjo razprave hkrati povgsem povprečna

Kaj imajo ti gostje z bojem proti covidu-19 ?!?


Kljub naslovu Stopimo skupaj in premagajmo virus je izbor gostov nakazal, da boj proti virusu morda sploh ni ključen ali vsaj ne edini motiv oddaje.

Smiseln gost oddaje je bil zares le Mario Fafangel, vodilni epidemiolog v državi. Tudi njegov nastop je šel v smer, v katero naj bi nas oddaja peljala. Nastopal je strokovno in argumentirano, v smer boja proti epidemiji. Razumljiv je bil tudi njegov poziv za vzdržanje od protestiranja, pa ne zaradi protestiranja, ampak zaradi preprečevanja stikov.

Smiseln je bil še nastop nekdanje vodje protokola Ksenije Benedetti, ki je dobro pokomentirala komunikacijo v epidemiji. Gledalci pa so se upravičeno spraševali, kaj so v oddaji delali ekonomist Mojmir Mrak, filozofinja Alenka Zupančič, antropolog Dan Podjed, predvsem pa predsednik UEFE Aleksander Čeferin.

Pri slednjem sta celo voditeljici poudarili, da bi si ga mnogi želeli videti v politiki, v oddajo pa je bil povabljen kljub temu, da je sicer tudi vodenje UEFE po svoje politična funkcija, v oddajo pa režiserji načrtno niso povabili politikov.

V oddajo so tako z izjemo enega povabili ljudi, ki epidemijo zgolj opazujejo, nikakor pa ne igrajo ključne vloge pri boju z virusom. Za dosego cilja oddaje bi bilo bistveno bolje, če bi povabili premierja in vodjo opozicije, da se zmenita, kako bomo politično in zakonodajno stopili skupaj, poleg epidemiologa še koga s klinike za nalezljive bolezni ter predstavnike gospodarstva, šolstva in dejavnosti, ki jih epidemija najbolj omejuje, da najdejo rešitev in stopijo skupaj za en nabor ukrepov, ki se ga bomo potem tudi vsi držali, ter inšpektorje in pravnike, posebej še koga z Ustavnega sodišča, da pojasnijo, kako naj se ukrepi izpeljejo, da ne bodo padali na ustavnem sodišču.

Taka oddaja bi lahko resno ciljala na uspeh boja proti covidu. Namesto tega pa smo rajši poslušali o tem, kako je bila UEFA ključna za dvigovanje morale med zaprtjem, vprašanju o pospeševanju širjenja okužb na tekmi UEFA Lige prvakov v Milanu pa se je Čeferin izognil z izgovorom, da epidemija takrat še ni bila razglašena. Poslušali smo o povezovanju vlade z virusom, glupih davkih, energetiki, zelenem prehodu, o tem, da politiki ne morejo narediti ničesar dobrega, novodobnih fevdalcih in Jeffu Bezosu.

O stvareh torej, ki nimajo z našim bojem z epidemijo povsem nobene zveze. Oddaja, ki je po svoje zgodovinska zaradi sodelovanja dveh televizij, je hkrati s svojo vsebinsko izpraznjenostjo razprave povsem povprečna.

Namesto iskanja rešitev v prihodnje so v oddaji izzvenela tudi jasna sporočila »bildanja« politične vloge Aleksandra Čeferina, ali za njegov nastop ali pa za njegov blagoslov izbranca na naslednjih volitvah. Pa običajna kritika vlade, opravičevanje petkovih protestnikov (v primerjavi s sredinimi) in prodajanje levih agend. Samo upamo lahko, da so gledalce nagovorili predvsem prispevki, saj jih je razprava težko.

Zgodovinski poskus je žal izpadel kot too little, too late (premalo, prepozno), in še to v nekoliko napačno smer. Le upamo pa lahko, da je ta oddaja pomenila vsaj novo smer v odnosu dveh ključnih televizij do epidemije. Tudi to je že pomemben prvi korak.

https://twitter.com/indijanec/status/1459799935650574336
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki