Zaradi napake poslanke NSi zakon, ki škoduje zasebnim vrtcem, prestal glasovanje na odboru

V državnem zboru smo danes lahko prisluhnili vroči razpravi o sofinanciranju otrok v zasebnih vrtcih, glede novele Zakona o vrtcih, s katero želijo opozicijske stranke škodovati zasebnim na račun javnih vrtcev.  

Županom namreč nameravajo omogočiti, da preprečijo občinsko sofinanciranje vrtca otrokom, katerih starši bi se odločili za zasebni vrtec, če je v javnem vrtcu še prostor. S tem pa bi obstoječe zasebne vrtce, katere v Sloveniji obiskuje 4,5 % otrok, pahnili v veliko finančno negotovost ter odvisnost od vsakoletne županove volje.

Merjenje moči na tipični ideološki temi bi se danes končalo, saj je koalicija, ki zakonu nasprotuje imela večino, a je lapsus Ive Dimic (NSi) povzročil, da je odbor zakon potrdil predlog zakona, o katerem bo odločali poslanci na plenarnem zasedanju.

Ironično je prav Nova Slovenija pred sejo koalicijske partnerje pozivala, naj strnejo vrste in zakona ne podprejo.

Parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost šport in mladino je danes obravnaval opozicijski predlog  spremembe zakona o vrtcih. Leva opozicija je skušala s predlogom doseči, da bi občinska oblast lahko vsako leto odločala, katerim zasebnim vrtcem bodo financirali program in katerim ne, vse skupaj pa bi bilo odvisno od zasedenosti javnih vrtcev.

Župani bi tako odpirali in zapirali financiranje glede na to, koliko potreb v vrtcih imajo. Nasprotniki so opozarjali, da to vodi v popolno uničenje zasebnih vrtcev, v katerih je že zdaj le 4,5% otrok, medtem ko je Evropsko povprečje okrog 25 %. Razprava je sicer postregla s klasičnim strašenjem z zasebnim s strani opozicije. Na seji so sodelovali tudi predstavniki občin, zasebnih in javnih vrtcev.

Pravica do izbire ali avtonomija občine

Predlagatelji zakona so opozorili, da je bil zakon o vrtcih s temi določili pod Šarčevo vlado že pripravljen, ministrstvo pod vodstvom dr. Simone Kustec pa je njihov zakon v glavnem prepisalo, iz njega pa umaknilo prav člen o zasebnih vrtcih. Tega so zdaj skušali vriniti notri zato, da bi zagotovili avtonomnost občine, ki predšolsko vzgojo tudi financira.

Ker bi s tem imeli več besede prav župani in občinske oblasti, so podporo zakonu izrazili tudi funkcionarji vseh treh združenj občin, ne pa tudi vse občine. Župan občine Vipava Goran Kodelja je izpostavil, da je avtonomija zgolj navidezna. Zakon namreč ustvarja tako nestabilne pogoje za ustanavljanje zasebnih vrtcev, da večine teh v primeru sprejetja tega zakona kmalu ne bo več. Občina ne bo imela tako nobene avtonomije, le primorana bo graditi dodatne javne vrtce.

Predstavniki vrtcev in staršev pa so opozorili, da se bo tako tudi skrčila pravica do izbire, ki jo danes imajo starši. Trenutni način financiranja staršem omogoči, da v kolikor gre za vrtec, ki izpolnjuje standarde, subvencija obline sledi otroku. V kolikor bi zasebni vrtci to možnost izgubili, bi v resnici postali stvar elit, saj bi si jih lahko privoščili le bogati.

Predlagatelji spremembe so poudarjali, da pravica do izbire ni pravica tudi do financiranja, a na to dobili odgovor, da financiranje še vedno ni 100 %. Avtonomija občine in pravica do izbire so zdaj smiselno uravnoteženi, novela pa bi ravnotežje prevesila na stran občine.

Kakovost vrtcev – javnih in zasebnih

Večkrat je bilo poudarjeno, da imamo v Sloveniji kakovostne javne vrtce, a isto  velja tudi za zasebne, ki opozarjajo, da nikakor niso Kengurujčki – varstvo otrok na črno, kjer je prihajalo do zlorab. Ta problem je rešila že prejšnja novela zakona o vrtcih. Danes delujoči zasebni vrtci imajo enake standarde in enako ali bolj izobražene kadre, saj delujejo pod enakimi pogoji kot javni. Prisotnost zasebnih vrtcev pa dviguje tudi kakovost javnih, saj jim predstavljajo zdravo konkurenco, ki vodi k izboljšavam.

Hkrati so zasebni vrtci običajno manjši in manj togi, zato omogočajo testiranje pedagoških praks, ki kasneje obogatijo tudi javne vrtce. Strah na levici je vselej, da bi bila z zasebno pobudo mreža javnih vrtcev ogoržena, a v trenutnih razmerah je delež otrok v zasebnih vrtcih izjemno majhen. Glede na zahtevnost ustanovitve vrtca pa tudi ni pričakovati, da bodo zasebni vrtci začeli rasti kot gobe po dežju.

Finance – gospodarnost občine in vrtca

Še ena pomembna tema je bilo financiranje- V primeru zasebnih vrtcev je občina na boljšem, saj financira le program, medtem ko v javnih financira vse. Predstavniki zasebnih vrtcev so izračunali, da javni vrtec občino stane v povprečju 301,77 € na otroka na mesec, medtem ko zasebni le 145,21 € na otroka na mesec.

Prav tako v zasebnih vrtcih občina financira le otroke, ki so tja vpisani, medtem ko stroške praznih mest krije ustanovitelj vrtca. V javnih vrtcih občina financira oddelke, torej tudi prazna mesta. Strah med vrtci predstavlja upad rojstev, zaradi česar bo v prihodnje tudi manj otrok v vrtcih.

Predlagatelji zato trdijo, da s tem skrbijo za gospodarnost. Občina v primeru, da bi ji ostajala mesta v javnem vrtcu ne bi več financirala otrok, ki hodijo v zasebnega. S tem bi sicer privarčevali v nekem trenutku, saj bi prisilili otroke, ki si polne cene vrtca ne bi mogli privoščiti plačevati, da se vpišejo v javni vrtec, a ker bi zasebni potem propadel, bi na dolgi rok občina plačevala več.

Hkrati bi takšne razmere, ko bi občina vsako leto odločala o tem, kateri vrtci bi bili financirani pomenile veliko nestabilnost za vrtce, saj njihovi ustanovitelji v začetku veliko investirajo, da vrtec sploh ustanovijo. In predstavljalo tudi možnost za diskriminacijo in koripcijo. V občinah, kjer je zasebnih vrtcev več bi bilo treba odločati, katerega ukiniti. V Ljubljani je takih denimo 22.

Drag lapsus Ive Dimic

Koalicija je bila glede ne-podpore zakonu načeloma enotna, a enotnost ni bila zagotovljena. Nova Slovenija je zato celo pisala javna pisma v poziv partnerjem, da zakon zavrnejo in imeli so  tudi potrebno večino.

Kljub temu je bil zakon na koncu sprejet v nadaljnjo obravnavo, saj se je pri glasovanju Iva Dimic zmotila in zakon podprla, medtem ko je vsa koalicija enotno zakonu nasprotovala. Na odboru je bil tako zakon potrjen z 9:8.

Glasovanje je povzročilo nemalo slabe volje med udeleženci s strani zasebnih vrtcev in tudi znotraj koalicije, ki bo na plenarni seji morala na povsem nepotreben test trdnosti koalicije in ponovno neprijetno ideološko debato za SMC in Desus.

Spoštovani,
obžalujem, da sem danes napačno glasovala pri sprejemu opozicijske novele Zakona o vrtcih. Iz moje razprave na seji je razvidno, da zakona ne podpiram in bom na seji državnega zbora glasovala PROTI.

— Iva Dimic (@IvaDimic1) March 11, 2021