Združenje SAZAS in Zakon o medijih sta nepovezani realiteti
S strani združenja SAZAS smo prejeli zahtevo o popravku na objavo poročila za javnost predsednika ZNP Tina Mamića z naslovom: Vladni birokratizem omejuje medije.
Združenje SAZAS podaja odgovor zlasti na slednje zapise v omenjenem prispevku:
»Predsednik Združenja novinarjev in publicistov je v svojem sporočilu za javnost okrcal nove dopolnilnega medijskega zakona. Po njegovem mnenju so nastale zaradi vladne ljubezni do birokratizma in zaradi lobiranja Sazasa.«
»Novi zakon, ki je nastal zaradi vladne ljubezni do birokratizma in zaradi lobiranja Sazasa, namreč posega v uredniško avtonomijo radijskih urednikov in novinarjev.«
»Namesto, da bi se lotila monopolističnih prijemov Sazasa in vanj vnesla red in transparentnost, pikolovsko določa katero pesem lahko glasbeni urednik zavrti ob kateri uri.«
SAZAS ODGOVARJA:
»Združenje SAZAS in Zakon o medijih sta nepovezani realiteti
Zakon o medijih v ničemer ne vpliva na kolektivno uveljavljanje pravic glasbenih avtorjev Združenja SAZAS. Nasprotno – globalna vpetost Združenja SAZAS in spoštovanje visokih mednarodno uveljavljenih standardov kolektivnega uveljavljanja pravic prepoveduje opredeljevanje kolektivne organizacije oz. lobiranje pri razlikovanju med avtorji zgolj na podlagi nacionalnega porekla.
Združenje SAZAS je namreč kolektivna organizacija, ki uveljavlja pravice vseh avtorjev na glasbenih delih v Sloveniji, ne glede na njihovo nacionalno poreklo. Je mednarodno zastopstvo avtorjev in globalni partner, saj prek bilateralnih pogodb nediskriminatorno uveljavlja pravice 2,5 milijonov avtorjev oz. imetnikov pravic na glasbenih delih, od tega dobrih 6.000 avtorjev prek neposrednih pooblastil.
Kolektivne organizacije regulirajo drugi pravni viri, zlasti Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter nedavno sprejet Zakon o kolektivnem uveljavljanju avtorske in sorodnih pravic (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) in – nikakor Zakon o medijih (Ministrstvo za kulturo).
Menimo, da so glasbene kvote odraz nacionalne pripadnosti oz. zrelosti družbe – če, in do kakšne mere so potrebne za ohranjanje in spodbujanje nacionalne /slovenske/ ustvarjalnosti, jezika, kulture, vzgoje.«
Združenje SAZAS podaja odgovor zlasti na slednje zapise v omenjenem prispevku:
»Predsednik Združenja novinarjev in publicistov je v svojem sporočilu za javnost okrcal nove dopolnilnega medijskega zakona. Po njegovem mnenju so nastale zaradi vladne ljubezni do birokratizma in zaradi lobiranja Sazasa.«
»Novi zakon, ki je nastal zaradi vladne ljubezni do birokratizma in zaradi lobiranja Sazasa, namreč posega v uredniško avtonomijo radijskih urednikov in novinarjev.«
»Namesto, da bi se lotila monopolističnih prijemov Sazasa in vanj vnesla red in transparentnost, pikolovsko določa katero pesem lahko glasbeni urednik zavrti ob kateri uri.«
SAZAS ODGOVARJA:
»Združenje SAZAS in Zakon o medijih sta nepovezani realiteti
Zakon o medijih v ničemer ne vpliva na kolektivno uveljavljanje pravic glasbenih avtorjev Združenja SAZAS. Nasprotno – globalna vpetost Združenja SAZAS in spoštovanje visokih mednarodno uveljavljenih standardov kolektivnega uveljavljanja pravic prepoveduje opredeljevanje kolektivne organizacije oz. lobiranje pri razlikovanju med avtorji zgolj na podlagi nacionalnega porekla.
Združenje SAZAS je namreč kolektivna organizacija, ki uveljavlja pravice vseh avtorjev na glasbenih delih v Sloveniji, ne glede na njihovo nacionalno poreklo. Je mednarodno zastopstvo avtorjev in globalni partner, saj prek bilateralnih pogodb nediskriminatorno uveljavlja pravice 2,5 milijonov avtorjev oz. imetnikov pravic na glasbenih delih, od tega dobrih 6.000 avtorjev prek neposrednih pooblastil.
Kolektivne organizacije regulirajo drugi pravni viri, zlasti Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter nedavno sprejet Zakon o kolektivnem uveljavljanju avtorske in sorodnih pravic (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) in – nikakor Zakon o medijih (Ministrstvo za kulturo).
Menimo, da so glasbene kvote odraz nacionalne pripadnosti oz. zrelosti družbe – če, in do kakšne mere so potrebne za ohranjanje in spodbujanje nacionalne /slovenske/ ustvarjalnosti, jezika, kulture, vzgoje.«
Povezani članki
Zadnje objave
Vlada razglasila leto 2027 za leto duhovnika Jakoba Aljaža
8. 11. 2026 ob 21:35
Ko je bila izdaja naše zveličanje
8. 11. 2026 ob 20:11
V Kranju so obeležili 125. obletnico rojstva stavbenika Josipa Slavca (1)
8. 11. 2026 ob 19:00
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Igor Omerza in Jože Dežman v knjigi o Pirjevčevem zgodovinjenju
8. 11. 2026 ob 12:19
Čateške toplice, grad Mokrice in Samobor
8. 11. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Čateške toplice, grad Mokrice in Samobor
8. 11. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.