Živite ob prometni cesti? Bolj verjetno vas lahko doleti demenca

Študija kanadskih znanstvenikov, ki jo je objavil strokovni zdravstveni časopis The Lancet, je pokazala, da so ljudje, ki živijo blizu prometnih cest, bolj izpostavljeni tveganju za pojav demence kot tisti, ki živijo v mirnejših okoljih.

Raziskava je pokazala, da je pri ljudeh, ki živijo v oddaljenosti do 50 metrov od ceste, po kateri poteka gost promet, 7 % večja verjetnost za pojav demence kot pri tistih, ki živijo od take ceste oddaljeni 300 metrov ali več.

"Snovi iz onesnaženega zraka lahko preidejo v krvni obtok in povzročajo vnetje, kar je povezano z kardiovaskularnimi boleznimi ter verjetno tudi z drugimi obolenji, kot je diabetes. Ta študija namiguje na to, da lahko onesnaževalci zraka preko krvnega obtoka pridejo do možganov, zaradi česar pride do nevroloških težav," meni Ray Copes, strokovnjak za okoljsko zdravje pri Public Health Ontario (PHO) in eden izmed izvajalcev raziskave.

V raziskavo je bilo vključenih več kot 6 milijonov in pol prebivalcev Ontaria, starih od 20 do 80 let. V časovnem obdobju med letoma 2001 in 2012 so pri teh odkrili 243.611 primerov demence. Prebivalce z demenco so nato umestili na zemljevid s pomočjo njihovih naslovov ter tako opazovali njihovo oddaljenost od glavnih prometnih povezav.

Odkrili so, da je pri ljudeh, ki živijo na območju, ki je od prometne ceste oddaljen manj kot 50 metrov, kar 7 % povečano tveganje za pojav demence. Pri tistih, ki živijo v oddaljenosti med 50 in sto metrov, to povečano tveganje pade na 4 %, med 101 in 200 metri pa na 2 %. Tisti, ki živijo od prometnih cesto oddaljeni več kot 200 metrov, se dodatnemu tveganju izognejo.

Skupina znanstvenikov je istočasno preučevala tudi povezavo med oddaljenostjo od prometnih cest ter med pojavom Parkinsonove bolezni in multiple skleroze – gre za drugi dve večji nevrološki bolezni – vendar raziskava ni pokazala povečanega tveganja za ljudi, ki živijo na področju z gostim prometom.

Znanstveniki menijo, da njihova raziskava lahko pomaga urbanistom pri načrtovanju mest in drugih naselij, da bodo ti v račun pri razvoju urbanih naselij vzeli tudi prometni režim ter z njim povezano onesnaženost zraka.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsako leto zaradi onesnaženosti zraka umre tri milijone ljudi. Onesnažen zrak dokazano povečuje tveganje za nastanek srčne kapi, bolezni srca, pljučnega raka ter bolezni dihal.

Ta študija sicer ne prinaša popolnih dokazov, da bi se moralo na seznam posledic onesnaženega zraka dodati še demenco, vendar sami rezultati na to močno namigujejo.