Življenje z lezbično partnerko v deželi, kjer je to zakonsko prepovedano

V Iranu je homoseksualnost prepovedana, kazni zanjo pa tako drastične, da se lahko konča tudi s smrtjo.

Kaj v tej bližnjevzhodni državi pomeni biti lezbijka, je na lastni koži spoznala 23-letna Sara, ki je s svojo partnerico štiri leta živela skupaj z materjo v njenem stanovanju. 

Za BBC je spregovorila o izkušnji homoseksualnosti v državi, kjer je to prepovedano ter zavračanju s strani lastne družine zaradi tovrstnih nagnjenj.

Pri 11 letih se je Sara prvič zaljubila v žensko, kar je povedala svoji sestrični a jo je ta ozmerjala s "pedrom". Da je lezbijka, je dokončno ugotovila pred štirimi leti, ko je spoznala svojo partnerko Maryam.

Veliko sta se pogovarjali, šli na prvi zmenek in začeli živeti skupaj. Sarina mati pa se s tem, da živita skupaj ni mogla sprijazniti. "Včasih je zjutraj prišla v sobo in naju spraševala zakaj spiva tako skupaj ena zraven druge. Ali pa da je postelja premajhna in da potrebujeva vsaka svojo. Zahtevala je, da so vrata v sobo vedno odprta," pravi Sara, ki si je želela, da bi njena mati s tem končala. "Včasih jo slišim sredi noči, kako prosi Boga, da bi me ozdravil."

Sarini sorodniki so skozi leta postali vedno bolj sovražni do Maryam, začeli so jo ignorirati na družinskih zabavah. Včasih je bilo tako hudo, da sta s Saro morali oditi iz praznovanja. "Smešno je. Ko smo imeli na obisku strica, sem jo morala skrivati v omari. Tete so včasih prišle nenapovedano na obisk in so me prosile, če jo lahko vseeno skrijem, da je ne bodo gledale."

Spolna preobrazba

"Verjamem v Boga in molim vsak dan. Poskušala sem prebrati Koran in dokazati, da je tudi homoseksualnost kompatibilna s Islamom, a o tem ne moreš s nikomer govoriti," pravi Sara, ki se je zaradi vseh težav in nestrinjanja okolice odločila za nekaj, kar se zanjo zdi edina rešitev. Spremenila bo spol. Transeksualec je namreč v Iranu bolezensko stanje, medtem ko je biti lejzbika ilegalno.

Takšne prakse je v Iranu ogromno. Saj se tako ženske izognejo težav in kazni. "Po desetih srečanjih s svetovalcem sem sedaj na listi za operacijo, a še nisem povsem odgnala strahu pred posegom. Bojim se, da bi obžalovala. Mogoče bi me zasovražila tudi partnerica."

A dejstvo, da je uvrščena na listo za operacijo, na Saro že vpliva pozitivno. Ko sta z Maryam skupaj v javnosti, ju kaj hitro odkrije moralna policija. "Zadnjič je k nama pristopil moški, ki me je vprašal, če sem ženska. Ko sem odgovorila, da sem, je zahteval da grem z njim. Pokazala sem mu kartico transeksualnega centra in me je pustil na miru," pravi Sara, ki ji kartica omogoča, da se po javnih površinah giblje brez hijaba.

Na tak način se precej žensk po ulicah Teherana normalno giblje brez preganjanjae. "Še vedno pa se bojim, da bi mi kdo pregledal fotografije na mobitelu ali videl moja sporočila partnerki, vrgli bi me v zapor ali me celo ubili," dodaja Sara.