Zmaga očeta v boju za stike z otroki na ESČP in 20.000 € vredna zaušnica centrom za socialno delo
Pretekli teden je bila na Evropskem sodišču za človekove pravice razglašena nova sodba, ki ugotavlja kršitev človekovih pravic v Sloveniji. Tokrat na področju družinskega življenja. Sodniki ESČP so namreč odločali o pritožbi slovenskega očeta, ki zaradi neustreznega in pomanjkljivega dela Centra za socialno delo ni imel stikov s svojimi tremi otroki.
Slovenija bo morala zaradi navedene kršitve očetu plačati 20.000€ odškodnine za nematerialno škodo in 3.700€ sodnih stroškov. Predvsem pa je sodba sodišča razkrila marsikatero nepravilnost delovanja CSD, na katere že dalj časa opozarjajo očetje, ki se znajdejo v ločitvenih postopkih in bojih za skrbništvo nad otroki.
Po ločitvi leta 2002 sta se pritožnik in njegova bivša žena dogovorila, da bo imela skrbništvo nad tremi otroki mama, oče pa je imel pravico do stika s svojimi otroki. Ti stiki so se tudi dogajali in normalno potekali do julija 2006, ko je prišlo do zavračanja stikov s strani otrok in popolne prekinitve stikov med otroki in njihovim očetom do novembra 2008.
Oče je zaradi neizpolnjevanja dogovora o skrbništvu in stikih z otroki sprožil sodne postopke. Tekom tega postopka je izvedenec psihološke stroke sodišču predstavil, da je otrokom stik z očetom neprijeten in ga zato zavračajo. Kljub temu pa je aprila 2008 Okrajno sodišče Kranj očetu omogočilo redne stike z otroki, takrat starimi 12 let in sicer enkrat na štirinajst dni v prisotnosti šolske psihologinje.
Po pritožbi na Višje sodišče, ki je odločbo spremenilo tako, da so srečanja potekala na CSD v prisotnosti socialne delavke, so se otroci z očetom srečali enajstkrat, srečanja pa so trajala le nekaj minut, saj so se otroci počutili neprijetno in so sobo (po predhodnih besedah socialne delavke, da lahko prostor kadarkoli zapustijo) raje zapustili.
Junija 2011 je sodišče v Kranju odločilo, da stiki med očetom in otroki niso več v njihovem največjem interesu, saj so zanje preveč travmatični. Na podlagi tega so se stiki ponovno prekinili. Sodišče je prav tako odločilo, da družinska terapija med staršema ni primerna. Pritožba ni bila uspešna. Prav tako tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije zadeve ni vzelo v obravnavo.
V tem času pa je tekel tudi postopek inšpekcijskega nadzora CSD. V poročilu iz avgusta 2011 je inšpektor ugotovil vrsto napak, ki jih je zagrešil CSD v reševanju primera in predpisal razne ukrepe, ki so bili implementirani v aprilu 2012.
Pritožnik je navajal kršitev 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Pri tem je sodišče v skladu s sodno prakso opozorilo, da dolžnost države ni samo, da ne posega v zasebno in družinsko življenje posameznika, ampak da stori vse, kar je v njeni moči, da je pravico mogoče uresničiti.
Sodišče je v svoji odločitve opozorilo tudi na več kot dvoletno pretrganje stikov med očetom in otroki, ki je imelo pričakovane posledice v odklanjanju stika po poteku tega obdobja. Po mnenju sodnikov, bi moral CSD biti v oporo tako pri določitvi skrbništva in stikov med starši in otroki, še bolj pomembno vlogo pa bi moral odigrati pri implementaciji teh dogovorov. S svojim strokovnim znanjem bi moral CSD predvideti težave po dveh letih pretrganih stikov in ustrezno ukrepati.
Prav tu pa je po mnenju ESČP prišlo do največje kršitve konvencije s strani Slovenije. Poleg sodišča, ki je z odločbo pretrgalo stike med očetom in otroki, nosi veliko odgovornost predvsem CSD, ki je na podlagi napak ugotovljenih v inšpekcijskem nadzoru, pomanjkljivo opravil svoje poslanstvo. Odločitev o stikih, ki jo je sodišče izdalo 2008 je CSD jasno nalagala obveznost, da mora poskrbeti za izvrševanje odločbe in nuditi staršem vso potrebno podporo in pomoč pri tem. Še posebej v luči tega, da so bili kakršnikoli kontakti med očetom in otroki več kot dve leti popolnoma pretrgani.
V Društvu za otroke, očetovstvo in resnico Door, ki združuje razvezane očete, ki imajo negativen izkušnje z delovanjem CSD in sodišč v skrbniških postopkih, ves čas opozarjajo, da so primeri kršitev pravic očetov zelo pogosti. Prav zato so tudi sami naslovili pritožbo na ESČP. Zmaga, ki jo je dosegel A.V. v zadnji sodbi sodišča pa je zagotovo en dokaz več, da gre za sistemski problem.
V sodbi sodišča lahko preberemo tudi o neprofesionalnem vedenju strokovnih delavk CSD, ki so skupaj z otroki v joku zapustile sobo, kjer naj bi se srečali z očetom. Kljub očetovi pripravljenosti za sodelovanje niso izvajali družinske terapije, ker je mati otrok to kategorično zavračala in bila v postopku nekooperativna. Poleg tega pa naj bi bila mati otrok v zasebnem življenju povezana z nekaterimi socialnimi delavkami, ki so vodile primer.
Slovenija bo morala zaradi navedene kršitve očetu plačati 20.000€ odškodnine za nematerialno škodo in 3.700€ sodnih stroškov. Predvsem pa je sodba sodišča razkrila marsikatero nepravilnost delovanja CSD, na katere že dalj časa opozarjajo očetje, ki se znajdejo v ločitvenih postopkih in bojih za skrbništvo nad otroki.
Center za socialno delo, ki stikov in reševanja težav med starši ni podpiral
Po ločitvi leta 2002 sta se pritožnik in njegova bivša žena dogovorila, da bo imela skrbništvo nad tremi otroki mama, oče pa je imel pravico do stika s svojimi otroki. Ti stiki so se tudi dogajali in normalno potekali do julija 2006, ko je prišlo do zavračanja stikov s strani otrok in popolne prekinitve stikov med otroki in njihovim očetom do novembra 2008.
Oče je zaradi neizpolnjevanja dogovora o skrbništvu in stikih z otroki sprožil sodne postopke. Tekom tega postopka je izvedenec psihološke stroke sodišču predstavil, da je otrokom stik z očetom neprijeten in ga zato zavračajo. Kljub temu pa je aprila 2008 Okrajno sodišče Kranj očetu omogočilo redne stike z otroki, takrat starimi 12 let in sicer enkrat na štirinajst dni v prisotnosti šolske psihologinje.
Po pritožbi na Višje sodišče, ki je odločbo spremenilo tako, da so srečanja potekala na CSD v prisotnosti socialne delavke, so se otroci z očetom srečali enajstkrat, srečanja pa so trajala le nekaj minut, saj so se otroci počutili neprijetno in so sobo (po predhodnih besedah socialne delavke, da lahko prostor kadarkoli zapustijo) raje zapustili.
Junija 2011 je sodišče v Kranju odločilo, da stiki med očetom in otroki niso več v njihovem največjem interesu, saj so zanje preveč travmatični. Na podlagi tega so se stiki ponovno prekinili. Sodišče je prav tako odločilo, da družinska terapija med staršema ni primerna. Pritožba ni bila uspešna. Prav tako tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije zadeve ni vzelo v obravnavo.
V tem času pa je tekel tudi postopek inšpekcijskega nadzora CSD. V poročilu iz avgusta 2011 je inšpektor ugotovil vrsto napak, ki jih je zagrešil CSD v reševanju primera in predpisal razne ukrepe, ki so bili implementirani v aprilu 2012.
Nov družinski zakonik
V tem tednu so v veljavo stopile tudi vse novosti na področju družinske zakonodaje. Po novem lahko pari sklenejo preporočne pogodbe in s tem uredijo premoženjsko stanje pred vstopom v zakonsko zvezo za primere ločitve.
Prav tako je nekaj novosti na področju starševske skrbi. Starši lahko po novem (podobno kot v oporoki) določijo osebo, za katero želijo, da bi v slučaju njihove smrti skrbela za njihove otroke.
Ena večjih sprememb pa je tudi odločanje o ukrepih za varstvo otrokovih koristi, ki se iz pristojnosti CSD seli na sodišča. Sodišča so imela za pripravo na prenos pristojnosti dve leti časa, kako bodo spremembe zaživele v praksi, pa bomo lahko videli v prihodnjih mesecih.
V tem tednu so v veljavo stopile tudi vse novosti na področju družinske zakonodaje. Po novem lahko pari sklenejo preporočne pogodbe in s tem uredijo premoženjsko stanje pred vstopom v zakonsko zvezo za primere ločitve.
Prav tako je nekaj novosti na področju starševske skrbi. Starši lahko po novem (podobno kot v oporoki) določijo osebo, za katero želijo, da bi v slučaju njihove smrti skrbela za njihove otroke.
Ena večjih sprememb pa je tudi odločanje o ukrepih za varstvo otrokovih koristi, ki se iz pristojnosti CSD seli na sodišča. Sodišča so imela za pripravo na prenos pristojnosti dve leti časa, kako bodo spremembe zaživele v praksi, pa bomo lahko videli v prihodnjih mesecih.
Ali odločitev sodišča razkriva hude pomanjkljivosti v ravnanju Centra za socialno delo?
Pritožnik je navajal kršitev 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Pri tem je sodišče v skladu s sodno prakso opozorilo, da dolžnost države ni samo, da ne posega v zasebno in družinsko življenje posameznika, ampak da stori vse, kar je v njeni moči, da je pravico mogoče uresničiti.
Sodišče je v svoji odločitve opozorilo tudi na več kot dvoletno pretrganje stikov med očetom in otroki, ki je imelo pričakovane posledice v odklanjanju stika po poteku tega obdobja. Po mnenju sodnikov, bi moral CSD biti v oporo tako pri določitvi skrbništva in stikov med starši in otroki, še bolj pomembno vlogo pa bi moral odigrati pri implementaciji teh dogovorov. S svojim strokovnim znanjem bi moral CSD predvideti težave po dveh letih pretrganih stikov in ustrezno ukrepati.
Prav tu pa je po mnenju ESČP prišlo do največje kršitve konvencije s strani Slovenije. Poleg sodišča, ki je z odločbo pretrgalo stike med očetom in otroki, nosi veliko odgovornost predvsem CSD, ki je na podlagi napak ugotovljenih v inšpekcijskem nadzoru, pomanjkljivo opravil svoje poslanstvo. Odločitev o stikih, ki jo je sodišče izdalo 2008 je CSD jasno nalagala obveznost, da mora poskrbeti za izvrševanje odločbe in nuditi staršem vso potrebno podporo in pomoč pri tem. Še posebej v luči tega, da so bili kakršnikoli kontakti med očetom in otroki več kot dve leti popolnoma pretrgani.
Bo kdo odgovarjal?
V Društvu za otroke, očetovstvo in resnico Door, ki združuje razvezane očete, ki imajo negativen izkušnje z delovanjem CSD in sodišč v skrbniških postopkih, ves čas opozarjajo, da so primeri kršitev pravic očetov zelo pogosti. Prav zato so tudi sami naslovili pritožbo na ESČP. Zmaga, ki jo je dosegel A.V. v zadnji sodbi sodišča pa je zagotovo en dokaz več, da gre za sistemski problem.
V sodbi sodišča lahko preberemo tudi o neprofesionalnem vedenju strokovnih delavk CSD, ki so skupaj z otroki v joku zapustile sobo, kjer naj bi se srečali z očetom. Kljub očetovi pripravljenosti za sodelovanje niso izvajali družinske terapije, ker je mati otrok to kategorično zavračala in bila v postopku nekooperativna. Poleg tega pa naj bi bila mati otrok v zasebnem življenju povezana z nekaterimi socialnimi delavkami, ki so vodile primer.
Zadnje objave

Klic družbe na pomoč?
26. 3. 2025 ob 14:30

OZS pričakuje, da ne bo dodatnih obremenitev pri pokojninski reformi
26. 3. 2025 ob 11:26

V zadnjem marčevskem tednu 193. številka tednika Domovina
26. 3. 2025 ob 6:10

Domovina 193: Intervju - Andrej Hoivik: Kultura niso samo Prešernovi nagrajenci
26. 3. 2025 ob 6:00

Je policija predala podatke Vesni Vuković?
25. 3. 2025 ob 20:09

Kako mirno lahko spi Robert Golob?
25. 3. 2025 ob 15:57
Ekskluzivno za naročnike

V zadnjem marčevskem tednu 193. številka tednika Domovina
26. 3. 2025 ob 6:10

Domovina 193: Intervju - Andrej Hoivik: Kultura niso samo Prešernovi nagrajenci
26. 3. 2025 ob 6:00

Kako mirno lahko spi Robert Golob?
25. 3. 2025 ob 15:57
Prihajajoči dogodki
MAR
26
Odprtje razstave Zdravje je naše največje bogastvo
18:00 - 20:00
MAR
28
Na romanje z Družino na Hrvaško in v Bosno
05:00 - 18:00
MAR
28
MAR
29
Tradicionalni sejem Šmarski pomladanc
09:00 - 13:00
Video objave

[Video - Odmev tedna] Dr. Sebastjan Jeretič: »To je vlada laži«
21. 3. 2025 ob 18:30

[Video - Vroča tema] Vlasta Nussdorfer: Med kovidom so mi pisarili besni ljudje
17. 3. 2025 ob 18:41
Izbor urednika

V zadnjem marčevskem tednu 193. številka tednika Domovina
26. 3. 2025 ob 6:10

Domovina 193: Intervju - Andrej Hoivik: Kultura niso samo Prešernovi nagrajenci
26. 3. 2025 ob 6:00

Dr. Viktor Murnik – zamolčani oče telesne kulture na Slovenskem
23. 3. 2025 ob 15:00

[Video - Odmev tedna] Dr. Sebastjan Jeretič: »To je vlada laži«
21. 3. 2025 ob 18:30

Pisateljica umaknila zahtevo za umetniško pokojnino
21. 3. 2025 ob 15:39
11 komentarjev
STAJERKA2021
Otroci so živeli z materjo, ki ni zamudila nobenega trenutka, da je o očetu grdo govorila in ga polivala z gnjonico pred otroci. In nekaj se je je prijelo! Otroke je kontaminirala s svojim sovraštvom.
Kako ne bi otroci zavračali srečanj z očetom, če so bili "preparirani" v domačem okolju s strani matere, kakšen je oče! Kaj pa mati? Da ima tri otroke s tako "zverino", se pa moramo vprašati tudi o "dobrem počutju" matere? Lahko bi ostala pri enem otroku! Na vse to ima vsaka ženska vpliv! Kaj se je zgodilo, da na enkrat mož in oče ni več ustrezal?
hortenzija
Zakaj so otroci zavračali stike? Zakaj so se počutili neprijetno? Jih je mama nascuvala ali pač oče ni bil oče kot je treba?
Bac
...kakšna zmaga neki? Otroci se z očetom ne želijo videvat!! A pisec tega zmagovitega članka temu ne posveča nobenega pomena. Popolnoma zgrešeno. Tudi urednik tega ni opazil? Resnično medvedja usluga tovrstnim przadevanjem.
Ubogi otroci bodo torej tega zmagovalca prenašali na silo?
Mimo, mimo. Pipolnoma mimo, Domovina.
MEFISTO
Fakulteta za socialno delo je druga Fakulteta za politične vede.
Lepše bi nam bilo brez obeh, ker proizvajata diplomirane bedake.
Tako mislim in pri tem ostanem!
Tone
otroci so zavraćali stik z očetom (Ti stiki so se tudi dogajali in normalno potekali do julija 2006) jaz bi se vprašal kaj se je zgodilo takrat...
helena_3
Tudi jaz bi se to vprašala. Tale oče bi lahko vedel, da zmaga na sodišču še ni pogoj, da bi ga otroci spoštovali in imeli radi. Mislim, da jih je izgubil za zmeraj.
Sprehajalec
Kje je sedaj ga. dr. Čačinović in njena filozofija razvoja družbe ter trop njenih študentk, ki nam pijejo kri kot pijavke. Državna služba, kontrola posameznikov in izrek barabinskega odvzemanja otrok. Če pa je moderna kvari družina razdrapana otrok nevzgojen, pa še da sta oba pravnika in eden celo sodnik, pa socialne službe s plakati na cesto za nedotakljivost družine čeprav sta partnerja samo v uživanju pa še to ne vesta kaj to je!!!
Kraševka
Hribarjev R. 13,26
Enako gledam na FSD, kot vi.
Tam na FSD, deluje tudi g. Čačinovič, ki mislim, da nima otrok in je zagovornica feminizma in ni primerna za VZGOJO kadra Socialnih delavk. Te, ki je vzgajala pa delajo tako, kot jih je FSD usmerjala.
Velika krivica se dogaja otrokom in očetom. Te socialne delavke, ki so temu "botrovale", bi morale kazensko odgovarjati. Zakaj bi njihove napake plačevala država - kar pomeni vsi državljani.
BARBARA RAKUN
Gabi ima dva odrasla otroka,sina in hčer.
BARBARA RAKUN
Tudi jaz sem študirala socialno delo,pa je profesorji niso mogli spodnesti,ne Gabi ne drugi. Ker sem razmišljala s svojo glavo in tudi zdaj ko sem socialna delavka se ne podreja sistemu
Hribarjev Rafko
Kdo pa šola kadre v CSD?
Poglejte profesorski kader na FSD, pa vam bo vse jasno...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.