ZNP: Policija in tožilstvo naj preiščeta sume kaznivih dejanj Vukovićeve in druščine

Iz tajnih pogovorov nekdanje generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković s poslanko Svobode Tamaro Vonta izhaja, da je bila Vukovićeva podrobno obveščena o podatkih, ki jih je zbirala parlamentarna preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank. Ti podatki so tajni, Vukovićeva pa ni bila pristojna za vpogled vanje. V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) zato policijo in tožilstvo pozivajo k preiskavi sumov kaznivih dejanj Vuković in za zdaj neznanih oseb iz preiskovalne komisije.

Sum izdaje in zlorabe osebnih podatkov

Pristnost posnetkov pogovora, ki jih je na Facebooku objavil žvižgač Maske padajo #nismofejk, je nazadnje javno potrdil sodelavec In Inštituta Jožef Stefan Matjaž Leskovar. Ker Vukovićeva v pogovoru zatrdi, da je obveščena o dokumentih, ki jih je prejemala komisija, po oceni ZNP obstaja sum kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov po 260. členu kazenskega zakonika, sum zlorabe osebnih podatkov po 143. členu in sum zlorabe uradnega položaja po 257. členu kazenskega zakonika.

Kazniva dejanja so bila po prepričanju združenja storjena s tem, da je Vukovićeva, ne da bi bila do tega upravičena, protipravno pridobila vpogled v zaupne podatke parlamentarne preiskovalne komisije državnega zbora in osebne podatke oseb, ki jih je ta preiskovala, medtem ko so ji neznane uradne osebe v komisiji ta vpogled nezakonito omogočile. Pri tem je šlo tako za osebne podatke novinarjev kot poslovne podatke nekaterih opozicijskih medijev, ki jih je preiskovala komisija, in njihovih naročnikov.

Vukovićeva ne bi smela imeti dostopa do dokumentov

Omenjeni 260. člen kazenskega zakonika določa kazen za tistega, ki protipravno pride do tajnih podatkov z namenom neupravičene uporabe ali jih brez dovoljenja javno objavi. Kot pišejo pri ZNP, gre v tem primeru protipravno pridobitev tajnih podatkov, saj Vukovićeva ni bila članica komisije in »ni imela uradnega dostopa do njenih dokumentov, podatki pa so bili več kot očitno uporabljeni za politične cilje«.

Če so podatki osebni, denimo davčni podatki Finančne uprave RS, bi lahko po njihovi oceni šlo tudi za zlorabo osebnih podatkov po prvem in drugem odstavku 143. člena kazenskega zakonika, ki kaznuje nepooblaščeno obdelavo ali pridobivanje osebnih podatkov brez zakonske podlage.

Zloraba za politične cilje

Pri uradnih osebah komisije, ki so očitno Vukovićevi omogočile vpogled v podatke, pa bi lahko šlo za kaznivo dejanje po prvem odstavku 260. člena kazenskega zakonika. Ta kaznuje uradno osebo, ki v nasprotju z dolžnostmi sporoči, izroči ali omogoči dostop do tajnih podatkov. Dodatno bi lahko šlo za zlorabo uradnega položaja po prvem ali tretjem odstavku 257. člena kazenskega zakonika, če se je s tem pridobila nepremoženjsko korist sebi ali drugemu, na primer politični stranki. »Pri tem so bili podatki več kot očitno uporabljeni tudi za politične cilje,« poudarjajo v združenju.

Policijo in tožilstvo zato v ZNP pozivajo, da omenjene sume kaznivih dejanj proučita in v kolikor ugotovita kršitve zakona, sprožita kazenski pregon.

Vesna Vuković je sicer v odzivu na razkritje pogovorov dejala, da so bili ti ponarejeni in prirejeni oziroma da pogovorov s takšno vsebino z navedenimi sogovorniki nikoli ni bilo ter da je v zvezi s s tem že sprožila več postopkov.

Vukovičeva se je sicer znašla na več objavljenih posnetkih. Poleg pogovora s Tamaro Vonta je v javnost prišel tudi posnetek razprave z generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl, ki naj bi ji med drugim razlagala, »kje krade« infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek.