Župan Janković samo za študije o prenovi tržnice zapravil kar 2 milijona evrov

Vir: Wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK

Strokovnjaki, ki od mestnih ali državnih oblasti uspevajo dobivati naročila za analize, ocene ali razmišljanja, lahko v Sloveniji obogatijo. Pomembno je poznati prave ljudi na oblasti in bogate finančne injekcije so zagotovljene. Čeprav se ljudje zgražajo, da gre za korupcijo, pravni sistem potrjuje, da je plačevanje strokovnih mnenj izbrancem povsem zakonito. Tokrat je bil radodaren ljubljanski župan Zoran Janković.

Naša bralka Alenka Bizjak nas je opozorila na članek v časniku Delo z naslovom: »Za študije za prenovo tržnice porabili 2 milijona evrov« (15.6.2024). Delo ji njene kritike ljubljanskega župana Zorana Jankovića ni želelo objaviti. Zato je tu Domovina, da objavi članke, ki jih drugi ne smejo ali nočejo objaviti.

Mestna oblast čaka le še na integralno gradbeno dovoljenje za gradnjo podzemne parkirne hiše, gradnjo prizidka in prenovo Mahrove hiše. Članek navaja, da bodo celostno prenovili območje med Zmajskim mostom, Plečnikovimi arkadami in Krekovim trgom.

Sprememba tržnice

Delo se pohvalno izrazi o Jankovićevem projektu, da bo območje osrednje tržnice s parkirno hišo omogočilo prodajalcem boljše pogoje delovanja in lažji dostop obiskovalcem do tržnice, stanovalcem območja za pešce pa parkirna mesta. To so bile obljube župana Jankovića že leta 2006, češ, da bo mestna tržnica, ki je priljubljena meščanom za druženje in ki predstavlja turistično atrakcijo v Evropi, zelo spremenjena.

Ti načrti so bili povod, da se je leta 2007 ustanovila civilna iniciativa Tržnice ne damo, ki je samo v treh dneh zbrala 9872 podpisov meščanov proti gradnji garaže pod tržnico. Takrat je bil tudi na trgu nekdanji predsednik Milan Kučan, ki pa je podpis odklonil rekoč »da to gradnjo podpira«.

Nesprejemljiva gradnja garaže pod tržnico

Alenka Bizjak ugotavlja: »Kljub dejstvu, da obstoja boljša alternativa za gradnjo garaže v grajskem hribu, ki ne bi posegla v arheološko, etnološko in zgodovinsko najbolj dragocen predel starega mesta, župan z mestnim svetom in svojo Listo trmasto vztraja in vznemirja ljudi z nesprejemljivo gradnjo garaže pod tržnico.

Pod predsedstvom pokojnega akademika dr. Jožeta Trontlja je Svet SAZU že 23. januarja 2009 ob sodelovanju predstavnikov vseh svojih razredov sprejel stališče, da se v območje tržnice ne posega, ampak da naj se njene bistvene kvalitete še nadalje skrbno varujejo.

Tržnica je zaščitena z Odlokom o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane (URSRS št.5/86) kjer piše, da je garaže treba graditi na obrobju varovanega območja in ne v njegovem jedru. Malteško konvencijo »The Valetta principles of Safeguarding and Management of History Cities, Towns and Urban Areas« je Slovenija ratificirala leta 1999. Ta zapoveduje ohranjanje arheološko-kulturne dediščine in situ in prepoveduje vsak gradbeni poseg, ki bi spremenil ali uničil to dediščino.

Zaščita srednjeveške Ljubljane

Zato podpiramo predlog arhitektov Kovača in Kerševana za ustanovitev muzeja Emone in muzeja srednjeveške Ljubljane za ohranitev vseh dragocenih ostalin, ki se nahajajo pod tlakom tržnice, ki je še zadnje neoskrunjeno arheološko najdišče antične Emone in srednjeveške Ljubljane.

Tu se nahajajo cerkvica Marijinega vnebovzetja in grobnica turjaške družine Auerspergov, ki so govorili slovensko in podpirali šolanje Primoža Trubarja. Tu so še grobnice iz konca srednjega veka, ostaline trdnjave barbakana in Kloštrskih vrat ter dvojnega mestnega obzidja, kar vse predstavlja našo slovensko zgodovino, naš zgodovinski spomin.

Spoštovanja vredni načrti, ki jih iz domoljubnih razlogov brezplačno izdelujeta priznana arhitekta v skladu z vsemi mednarodnimi predpisi, še posebej arhitekt Milan Kovač kot poznavalec zaščite podzemnih izkopanin na Kitajskem, Egiptu in na Švedskem. Pripominjam, da sta izdelala tudi načrt posodobitve tržnice brez podzemnih garaž ob ohranitvi vseh arheoloških dragocenosti, ki ga tudi podpira mednarodna organizacija EWT (European Wallid Towns).

Plečnikove arkade

Območje tržnice predstavlja jedro zaščitene Plečnikove Ljubljane, predstavlja celovitost in izvirnost njegove umetniške stvaritve, kar sta bila ključna kriterija za uvrstitev njegovih del na seznam svetovne kulturne dediščine pri UNESCU.

Tržnica deluje že 150 let, njen utrip in priljubljenost je dokumentirano zajeta v izjemni knjigi fotografa Joca Žnidaršiča, pisatelja Željka Kozinca in oblikovalca Miljenka Licula z naslovom »Dobimo se na tržnici«, nikjer drugje v mestu ni tako veselega utripa in srečevališča ljudi, ki ga občudujejo tudi tujci. Tržnice ne damo je že pozdrav med nami.

Nesprejemljivost garaže pod njo utemeljujejo umetnostni zgodovinarji, mnogi arhitekti, etnologi, arheologi in ozaveščeni meščani v neštetih javnih pismih, ki jih hranim vedoč, da bi garaža pod tržnico povzročila poškodbe na Plečnikovi in drugi dediščini, kot pri prejšnjih posegih – gradnja Mesarskega mostu je bila vzrok razpok stebrov in tlaka arkad in v kleti Plečnikovih arkad, poškodbe fresk in konstrukcije Semenišča.

Tveganje poškodb spomenikov

Tveganje poškodb spomenikov zaradi delovanja podtalnice, zaradi izpiranja je bila potrebna sanacija temeljev Plečnikovih arkad že 30 let po izgradnji, spodnji nivo garaž predvidoma dva metra pod gladino Ljubljanice, volumen vkopane stavbe garaže bi deloval kot ogromen jez, zato je nepredvidljiva sprememba podzemnih tokov izpod Grajskega griča in posledice tega, Znane so slabe izkušnje pri gradnji garaž pod trgom Republike zaradi močnih tokov podtalnice je bila poškodovana Uršulinska cerkev. 

Pod Kongresnim trgom so nastale poškodbe na tlaku in obokih Uršulinske cerkve in okoliških hiš trga vključno s Filharmonijo, pri čemer je treba povedati, da MOL ne financira teh sanacij in ne garantira plačila sanacij zaradi eventualnih bodočih popravil.

Mestna občina vztrajno zavrača predlog posodobitve tržnice brez garaže, zavrača gradnjo garaže v Grajskem griču (podobno kot s Salzburgu) in ne upošteva predloga predstavitve in zaščite arheoloških ostankov pod tržnico. Svoj nespoštljiv, vzvišen odnos do Plečnikovega temeljnega dela že leta kaže mestna občina tudi do njegovega športnega objekta stadiona za Bežigradom, ki propada pred našimi očmi.«

»Je to dobro, je to etično, je to lepo?«

Alenka Bizjak svoje pismo zaključuje z besedami: »V mestu so se rušile stavbe našega zgodovinskega spomina, kot je Kolizej (zato naj bi mesto dobilo novo koncertno dvorano, zgradili pa so nadstandardna stanovanja), kot je Šumi, kopališče Ilirija. Zelenice mesta se poziduje z vila-bloki, z izsiljevanjem garaže pod tržnico je ogrožena arheološka dediščina, ne podpira se dveh podzemnih muzejev, ki bi zaščitili našo bogato zgodovinsko preteklost. Z avtoritarnim odločanjem s svojo Listo v mestnem svetu nam počasi ljubo Plečnikovo mesto spreminja po svojem okusu. Je to dobro, je to etično, je to lepo?«

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

slap rinka, narava
Čudoviti slap Rinka
9. 2. 2025 ob 9:00